Masaža je kot virtuozno igranje na instrument

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / nedelja, 3. januar 2016 / 21:13  

Če primerjamo športnega rekreativca in aktivnega športnika, lahko zelo hitro ugotovimo, da se utrujenost pokaže pri obeh.

Kranj – Že nekaj časa se je šušljalo, da nekateri športniki vedo nekaj, česar večina ne ve. Danes je že športna rekreacija postala tako tekmovalna kot vrhunski šport, zato je vsaka »prednost« lahko odločilna.

Ni treba razlagati, da je športnikovo telo orodje, njihov instrument, ki ga je treba skrbno vzdrževati in čuvati. Njihov skupni imenovalec za odličnost je – Matjaž Šegula, petdesetletnik iz Kranja, elektronik po izobrazbi in maser po duši. Pravzaprav še precej več kot maser. K pogovoru smo ga povabili zato, da nam pove oziroma nas spomni, kako je masaža pomembna za vsakogar, ne samo za športnike.

Zanima nas masaža športnega rekreativca. Kakšno priporočate?

»Vsekakor priporočam energetsko podprto terapevtsko masažo, ki zajema ne le elemente klasične in športne masaže, ampak je prilagojena vsakemu posamezniku, zato je tudi vsak pristop popolnoma edinstven. Za kakšno vrsto masaže gre, je torej odvisno od potreb in želja vsakega posameznika. Če na hitro primerjamo športnega rekreativca in aktivnega športnika, lahko zelo hitro ugotovimo, da se utrujenost na telesu pokaže pri obeh. Kakšne so pri tem posledice za telo, pa je spet odvisno od psihofizične pripravljenosti posameznika. Tudi občasne večje obremenitve telesa so lahko zelo koristne, s tem, da se moramo zavedati svojih zmožnosti in pri tem ne pretiravati. Tako lahko regenerativne terapevtske masaže pri tem odigrajo pomembno vlogo. Stimulacija in sproščanje pred športno aktivnostjo in po njej sta ključnega pomena. Zavedati se moramo, da so pravilno dihanje, sproščanje, redna rekreacija, gibanje v naravi, zdrava prehrana in zdrav življenjski slog tisti dejavniki, ki nam na dolgi rok pomagajo pri ohranjanju vitalnosti telesa.«

Športni rekreativci največkrat pozabljajo na maserje in jih zato ne obiskujejo. Kako jim dopovedati, da je to sestavni del življenja vsakega človeka, ki se pogosteje ukvarja s športom?

»Veliko posameznikov se prične ponovno ukvarjati s športom, ko se sooči s prvimi zdravstvenimi problemi. Zelo pomembno je, da si poleg načrtovanega gibanja, sodelovanja z osebnim trenerjem ali vodene vadbe zagotovi tudi celostno obdelavo telesa s primernimi masažnimi tehnikami. Maser pri tem ne le sprosti mišične skupine in vezi, ampak odpravi posamezne blokade, napetosti in bolečine, ki so nastale v določenih delih telesa. V kombinaciji s posebnimi tehnikami je možno doseči tudi odpravljanje stresa in razstrupljanje telesa.«

V tistem trenutku je v salon stopil Anže Oštarijaš, atlet, tekač na 200 in 400 metrov. K Matjažu je prišel na svojo redno masažo. Povedal je, da je masaža sestavni del treninga, saj za svoj šport potrebuje maksimalno gibljive mišice kot tudi njihovo regeneracijo. Brez dobrega maserja ni kvalitetnega treninga – in če ni kvalitetnega treninga, ni rezultatov.

Kaj je bistvo masaže?

»Doseči boljši pretok energije, aktivirati izvorne energijske kode, izboljšati zdravje in sprožiti samozdravljenje oziroma regeneracijo je bistvo izkušnje, ki jo skušam doseči pri obravnavani osebi.«

Malce pozabimo na športnike. Kaj vam pomeni masaža? Zakaj ste se odločili postati maser?

»Masaža mi predstavlja vezno nit med tehniko in zdravjem, ki me spremlja od mladih nog. Učiti se in se izpopolnjevati ter deliti pridobljeno je tisto, kar ustvarja ravnovesje v našem svetu. Masaža je kakor virtuozno igranje na instrument, kjer poleg tehnike igranja mojster v svojo »mojstrovino« vključi še del sebe.

Z željo, da delim del pridobljenega znanja z ljudmi, ki so izpostavljeni vsakodnevnim naporom in obremenitvam ter jim s tem pomagam vzpostaviti ponovno energetsko ravnovesje. Zato sem maser. Z blagodejnimi učinki masaž sem se prvič srečal pred več kot 25 leti, in sicer z ajurvedskimi masažami, ki so se razvile vzporedno z ajurvedo, ki je najstarejši znani sistem naravnega zdravljenja in pristopa k zdravju ljudi, in je nastala v Indiji pred več kot pet tisoč leti. Leta 1990 sem začel prakticirati tehniko TM transcendentalne meditacije Mahariši Maheš Yogija, o katerih so opravili več znanstveno podprtih študij o tehniki in njenih pozitivnih učinkih, ter se začel ukvarjati z jogijskimi asanami. V povezavi z ajurvedo sem se spoznal s telesnimi tipi vata, pitta, kapha, yotishem in kreativno inteligenco, kasneje pa sem za jogijske asane pripravil skripto za izvajanje vaj. V istem obdobju sem spoznaval tudi kitajsko tradicionalno medicino in v povezavi z akupresurnimi točkami razvil akupresurni detektor in stimulator z galvansko ločitvijo, ki ni bil invaziven za človeško celico, izključena je bila elektroliza in prebojna napetost celice. Spoznaval sem bioenergijo, prano, čijem, meridiani in refleksno masažo. Eksperimentiral sem s kristali in njihovim programiranjem ter vplivom vibracij na človeško telo ter energetskim poljem piramid ... Vedno pogosteje sem začel zahajati na masaže in pri tem preizkusil raznorazne tehnike: klasične, tajske, tui-ne, zvočne s kristalnimi in tibetanskimi posodami, glasbenimi vilicami in specifične terapevtske tehnike masaž posameznih maserjev. Obiskoval sem Šolo čustvene inteligence, se spoznal s filozofijo tao in negovanjem moške in ženske energije, pridobil sem znanje NLP, tehnike Jose Silva (ESP – Extra Sensory Perception), sodeloval v svetlobnih krogih in mantrah Stephena Turoffa, psihotronskih delavnicahin še mnoge druge, ki sem jih nadgradil v lastno tehniko energetskega zdravljenja ...«

Tu se je najin pogovor moral končati. Bilo je dovolj, da sem izvedel, zakaj so Matjaža Šegulo tako skrivali.