Večni častilec človeške figure

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 13. junij 2016 / 12:18  

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj in kletni galeriji Mestne hiše so na ogled dela slikarja Lojzeta Kalinška. Ob življenjskem jubileju, šestdesetletnici, se predstavlja s slikami, kolaži in asemblaži.

Kranj – Pričakovanje odprtja slikarske razstave Lojzeta Kalinška je nadvse prijeten občutek. V njegovi ustvarjalni raznolikosti lahko vedno znova pričakujemo kaj novega, s čimer nas kakopak pogosto tudi pozitivno preseneti. Tokrat nam predstavlja dva raznolika opusa. Kot član Likovnega društva Kranj v matični Mali galeriji predstavlja, kot jo je sam poimenoval, »novo ikono«, ki je mimogrede dala tudi naslov razstavi, v sosednjem vhodu v kletni galeriji Mestne hiše pa so na ogled večji formati, večinoma asemblaži, kjer se slikarstvo prepleta s kiparstvom, večino del pa na neki način povezuje prepoznaven odlitek Willendorfske Venere.

»Pri delu me vodi neke vrste interaktivnost z okoljem, v katerem ustvarjam. Posledica tega je, da se okolju vedno znova prilagajam, kar pa mi ob pedagoškem poslanstvu ni težko. Tako nimam težav niti z motivom niti z materiali, med katerimi izbiram. Ti niso ovira, ampak vedno znova izziv,« svojo ustvarjalno raznolikost v njej pa vendarle tudi avtorsko prepoznavnost pojasnjuje Lojze Kalinšek, doma sicer na Brniku in v poklicu likovni pedagog. Raznolikost ustvarjalnih okolij mu ponujajo tudi udeležbe na različnih likovnih kolonijah, predvsem poleti pa tudi jeseni. Vključen je v fundacijo Inter Art Aiud, ki ima domicil v Romuniji, likovne kolonije pa potekajo po celem svetu. Kalinšek letos odhaja v Bosno, kasneje v Romunijo in v začetku jeseni še na Kitajsko.

Kot je ob odprtju dejala umetnostna zgodovinarka Melita Ažman, je Lojze Kalinšek umetnik, katerega poslanstvo je globoko zakoreninjeno v njegovi raziskovalno-eksperimentalno obarvani osebnosti, zato nas ne preseneti njegova pedagoška žilica, ki je hkrati njegov kruh, in s katero vedno hiti naproti vedoželjnosti. Različne tehnike slikarstva, grafike, kiparstva, fotografije kot tudi oblikovanja so temelji, vmesne postaje ali inspiracija. To prepoznavamo tudi na tokratni razstavi, kjer je imel umetnik na voljo dva prostora – in prav za oba je izbral tudi ustrezno tematiko.

V Mali galeriji nam predstavlja Novo ikono. »Pred leti sem na koloniji v Romuniji po tamkajšnjih muzejih zasledil veliko starih ikon s pozlato v ozadju, ki so hkrati sevale izjemno energijo. Ikone se običajno kopira, jaz pa sem stare podobe zamenjal z novimi, vanje vključil žensko tematiko in potrete izbiral na internetu,« razloži Lojze in v nadaljevanju pojasni cikel osmih slik, ki jih je sicer ustvaril za knjižni prevod Evripidove tragedije Helena iz Troje. Ribič želi ujeti žensko v vodi, a se mu ta vedno znova izmuzne. Slike so dvopolne in meja med ribičem in žensko je ostra. V sosednji galeriji, kjer umetnik tokrat predstavlja velike formate, gre večinoma za slike na juti v tehniki asemblaža. Serija, imenovana Hommage človeštvu, kot osrednjo figuro vključuje Willendorfsko Venero. V slike dodaja glinene elemente ali odlitke iz mavca. Gre za kopije reliefov z relikvarijev, predvsem so to figure iz zgodnjekrščanskega obdobja, na drugi strani pa v nekaj delih zasledimo portrete voditeljev držav nekdanjega gibanja neuvrščenih. Navduši nas slika z naslovom Evropa prej. Stiliziran bik zgoraj in ženska figura spodaj. Tu se avtor nanaša na nastanek Evrope. Zevs v obliki bika je poskušal zapeljati Evropo na njenem vrtu. Oče je hčer skrbno čuval, k njej je pustil le najbližje prijatelje. V biku ni videl nevarnosti, Evropa je biku (Zevsu) dala na glavo venček, on pa jo je odpeljal na ozemlje, kjer je danes Evropa.

Kalinškova likovna ozemlja so obsežna, s patino preteklosti in sporočilom za aktualni danes, lahko bi rekli tudi za prihodnost. Umetnik v svojih delih dokazuje, da je svet velik, svet ljudi in svet umetnosti. Od njemu ljube grške mitologije, ki mu je blizu, ker jo lahko vizualizira v kip, sliko, karkoli pač začuti, do novega časa, ki nam prinaša nove izzive. Lojze pravi, da je bil v prejšnjih življenjih zagotovo nekje v antični Grčiji. Zdaj je tu s svojimi deli v dveh galerijskih prostorih.