Bojišče prve svetovne vojne

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Arhiv člankov / torek, 3. julij 2018 / 09:29  

Mrzli vrh (1359 n. m.) – Letos obeležujemo stoto obletnico konca prve svetovne vojne. Obisk hriba nad Tolminom, kjer je potekalo bojišče v tej krvavi noriji.

Vrhovi nad Sočo v svojih nedrjih nosijo krvavo zgodbo preteklosti, saj je preko njih potekala soška fronta, bojišče v prvi svetovni vojni. Mrzli vrh je bil prizorišče najbolj krvavih bitk v Zgornjem Posočju, saj je od pomladi 1915 do jeseni 1917 predstavljal steber obrambe tolminskega bojišča. Avstrijci so se Italijanom postavili po robu na levem bregu Soče, kjer so se utrdili na vseh pomembnejših vzpetinah in vrhovih. Mostišče pri Tolminu je preprečevalo nasprotniku vdor v dolino Idrijce, hkrati pa ščitilo za oskrbovanje gorske fronte železniško progo Sv. Lucija (Most na Soči). General Boroević je ukazal obrambo Mrzlega vrha za vsako ceno. Avstrijci so vrh vedno ubranili, a v tistih pomladnih dneh je na pobočjih Mrzlega vrha izkrvavelo na tisoče mladih fantov. Danes obiščemo Mrzli vrh, ki je tudi sestavni del Poti miru.

Zapeljemo se v Tolmin, kjer zavijemo desno v smeri Zatolmina, nato pa osem kilometrov sledimo ozki in prepadni cesti proti planini Javorca. Pod njo je urejeno manjše parkirišče. Do Javorce nas loči približno 15 minut vzpona po betonirani cesti. Cerkev je posvečena padlim avstro-ogrskim branilcem bojišča soške fronte. Leta 1999 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, leta 2007 se je uvrstila na seznam posebno pomembne zgodovinske in kulturne dediščine Evrope ter leta 2018 prejela znak evropske kulturne dediščine. Cerkev obidemo po levi strani in nadaljujemo po zložnem kolovozu, ki preide v gozd. Sledimo kolovozu, ki nas pripelje do planine Črča, kjer je nekaj pastirskih objektov. Na začetku planine nas smerokaz usmeri levo strmo čez travnik. Dosežemo pašno ogrado, ob kateri se strmo povzpnemo. Ogrado nekajkrat tudi prečimo. Dosežemo kamnito-travnat kolovoz, ki nas pripelje do planine Laška seč. Nad planino nadaljujemo po kolovozu in dosežemo planino Medrja. Dosežemo gozdno cesto, ki ji sledimo v levo. Cesta se ponekod začne rahlo spuščati. Ko dosežemo razpotje, gre desno cesta na planino Sleme, mi pa zavijemo levo proti planini Pretovč. Najprej vidimo lovsko kočo na planini Pretovč, nato pa se po cesti spustimo do planine. Povzpnemo se do objektov na planini, ko nas smerokaz usmeri strmo levo navzgor. Vzpnemo se strmo po travnatem grebenu, nato pa pot zavije bolj v levo in se prečno vzpenja po razdrapanem terenu. Skozi nizko grmičevje se povzpnemo do nekdanje avstrijske kaverne, kjer je danes urejen spomenik padlim madžarskim vojakom. Če imamo s seboj čelno svetilko, si oglejmo notranjost kavern. V eni od njiju je lepo ohranjen oltar. Od spomenika, kjer je tudi žig Poti miru, nadaljujemo prečno proti vršnemu grebenu. Strmo travnato pobočje nas pripelje do grebena, kjer zavijemo desno in dosežemo glavni vrh Mrzlega vrha. Na vrhu je križ z vpisno skrinjico. Odpre se lep pogled na Krnsko skupino, s Stadorji in Rdečim robom, vrhovi nad dolino Tolminke, Bohinjsko-Tolminske gore, Trnovski gozd, del Soče, Kolovrat in Matajur.

Z vrha sestopimo na drugo stran proti planini Lapoč. V tem delu bodimo malce bolj pozorni na markacije, saj pot več kot očitno ni pretirano uhojena in se lahko izgubimo na pobočju. Ko dosežemo planino Lapoč, se na planino obrnemo desno, na prečno pot, ki nas pripelje nazaj na planino Pretovč, nato pa sestopimo po poti vzpona nazaj do jeklenega konjička, ki nas čaka pod Javorco.

Nadmorska višina: 1359 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 2 / 5