Sodišče: s kreditoma nič narobe

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 27. oktober 2018 / 11:45  

Ljubljansko sodišče je nekdanja člana uprave Gorenjske banke Gorazda Trčka in Tilna Zugwitza, predsednika uprave idrijske družbe H&R Edvarda Svetlika in nekdanjo vodilno v GBD Skupini Ani Klemenčič oprostilo očitkov zlorabe položaja in pomoči pri tem.

Ljubljana – Pri posojilih Gorenjske banke idrijski družbi H&R (10 milijonov evrov) in GBD Skupini iz Kranja (6 milijonov evrov) v letih 2008 in 2009, ki sta ju prejemnici takoj posodili naprej Merfinu, preko katerega so izpeljali menedžerski prevzem nakelskega Merkurja, ni šlo za kaznivo dejanje, je ugotovilo Okrožno sodišče Ljubljana. Ljubljanski okrožni sodnik Gorazd Fabjančič je namreč v torek nekdanja predsednika in člana uprave Gorenjske banke Gorazda Trčka in Tilna Zug­witza, predsednika uprave družbe H&R (lastnice idrijske Hidrie) Edvarda Svetlika in Anico Klemenčič iz GBD Skupine oprostil vseh očitkov zlorabe položaja in pomoči pri kaznivem dejanju. Trček je bil v isti zadevi oproščen tudi očitka storitve kaznivega dejanja krive ovadbe. Sodba ni pravnomočna, pričakovati pa je, da se bo tožilstvo nanjo pritožilo.

Prvoobtoženi Gorazd Trček sodbe ni želel komentirati, saj želi počakati do konca sodnega postopka, torej do pravnomočnosti sodbe. Za Gorenjski glas je le dejal, da so mu povzročili neprecenljivo gmotno škodo, »da o moralni škodi sploh ne govorim«.

Okrožna državna tožilka Tanja Frank Eler iz specializiranega državnega tožilstva je v končni besedi vztrajala pri prvotnih očitkih tožilstva, da sta bančnika Trček in Zugwitz omogočila obvodno financiranje družbe Merfin, v katerem je imel obvladujoči delež Bine Kordež.

Na ta način naj bi obdolžena zaobšla zakonske omejitve izpostavljenosti do Merkurja in z njim povezanih družb, s tem pa naj bi zlorabila svoja položaja. Svetlik in Klemenčičeva pa naj bi s posredništvom pri kreditiranju Merfina pomagala pri izvršitvi kaznivega dejanja. Trčku je tožilstvo hkrati očitalo krivo ovadbo, ker naj bi kot predsednik uprave Gorenjske banke podpisal lažno kazensko ovadbo zoper več družbenikov GBD oz. G Skupine, v kateri jim je očital oškodovanje upnikov, poslovno goljufijo in zlorabo položaja zaradi izplačila 7,3 milijona evrov dividend v letu 2011, s čimer naj bi preprečili vračilo šestmilijonskega posojila. Po mnenju tožilke so obtoženi delovali zgolj v korist Merfina, pri čemer so se želeli izogniti preveliki izpostavljenosti Merkurja do Gorenjske banke. Obvodno financiranje naj bi Merfinu omogočili kljub njegovi prezadolženosti, pri čemer so povsem zanemarili koristi svojih družb, je dejala tožilka in poudarila, da je glede na večmilijonsko povzročeno škodo za obtožene edina primerna zaporna kazen. Za Trčka je tako predlagala izrek enotne zaporne kazni v trajanju štirih let, za Zugwitza dve leti zapora, za Svetlika poldrugo leto zapora, za Klemenčičevo, ki je tožilstvu pomagala pri razkritju očitanih kaznivih dejanj, pa leto dni zapora.

A sodišče je sledilo argumentom obrambe, ki je predlagala oprostilne sodbe za obdolžene. Trčkov zagovornik Miha Martelanc je poudaril, da tožilstvu v dokaznem postopku ni uspelo dokazati ne protipravnosti, ne direktnega naklepa, ne pridobitve premoženjske koristi Merfinu. Opozoril je, da se je v banki o obeh kreditih odločalo v skladu z internimi akti banke, odobril pa ju je kreditni odbor, in ne Trček sam. Tožilstvo tudi ni dokazalo, da je šlo za obvodno financiranje Merfina, saj sta bila kredita dana družbama H&R in GBD Skupina, ki sta ju bili v tistem času tudi sposobni vrniti. »Prava in resnična volja Gorenjske banke je bilo kreditiranje H&R in GBD Skupine,« je zatrdil odvetnik. Po mnenju obrambe v obravnavanem obdobju izpostavljenost banke do Merkurja in povezanih družb tudi ni bila problematična, saj je ta znašala dobrih 17 odstotkov od dovoljenih dvajset odstotkov na kapital. Kapital bi lahko banka iz naslova rezerv in zadržanega dobička celo povečala z 219 milijonov evrov na 334 milijonov evrov, s čimer bi tudi povečala svojo izpostavljenost do posameznega komitenta za 52,5 odstotka v letu 2009, v letu 2008 pa celo za 64,8 odstotka. Razlog, da Gorenjska banka ni želela kreditirati direktno Merfina, niti ni bil v stopnji izpostavljenosti do Merkurja, kateremu je sicer kreditirala tekoče poslovanje, ampak v odločitvi, da do Merfina ne želi prevzemati tveganja. Tudi če bi banka vedela, da bosta kredita posojena naprej Merfinu, s tem ni bilo storjeno kaznivo dejanje, saj s posojiloma ni bil kršen noben predpis o izpostavljenosti bank, saj H&R in GBD Skupina nista bili del Skupine Merkur ali z njo povezani osebi, je dodal odvetnik Martelanc. Očitku o krivi ovadbi, ki naj bi jo zoper družbenike G Skupine podal Trček, pa se je njegov zagovornik čudil predvsem zaradi dejstva, da sta podobni kazenski ovadbi zaradi domnevnega oškodovanja upnikov vložila tudi stečajni upravitelj G Skupine v stečaju in policija, ljubljansko okrožno sodišče pa je lani na predlog tožilstva v tej zadevi tudi uvedlo preiskavo.