Na noge dereze, v roke cepin

Krvavec – Včeraj je prvi sneg pobelil tudi nižine, v gorah pa že dlje časa vladajo zimske razmere. Nad 1800 metri nad morjem je druga stopnja nevarnosti proženja plazov po petstopenjski lestvici. Sneg pa je še zlasti na osojnih predelih pomrznjen in zbit.

V Planinski zvezi Slovenije (PZS) so tako ob začetku zimske sezone pripravili nekaj napotkov, gorski reševalec Matjaž Šerkezi ter načelnik Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Franc Gričar pa sta tudi praktično predstavila pravilno uporabo opreme.

Poleg ustreznega planinskega nahrbtnika z naramnicami v obliki črke S, ki obidejo žile pod pazduhami in tako preprečijo mravljinčenje rok, se pozimi v gore ne podajamo brez plazovnega trojčka. Gre za t. i. plazovno žolno, ki oddaja in sprejema signal, ter plazovno sondo, s katerima zasutega pod plazom lažje najdemo, in aluminijasto lopato, s katero ga lahko odkopljemo. Kot opozarja Šerkezi, so za uspešno reševanje izpod plazu ključne prve minute.

Poleg čelade sta v zimskih razmerah obvezna spremljevalca planincev tudi dereze in cepin. Pri tem Šerkezi in Gričar opozarjata na razliko med pravimi 10- ali 12-zobimi gorniškimi derezami in »derezicami«, ki so primerne zgolj za hojo po poledenelem pločniku ali zasneženi gozdni cesti. Ob tem pa Šerkezi opozarja na nevarnost uporabe pohodnih palic, ko imamo na nogah dereze: »Pohodne palice in dereze so smrtno nevarna kombinacija. Kadar imamo na nogah dereze, sodi v roke cepin. V primeru, da pademo, se je namreč treba ustaviti v prvi sekundi, kar lahko storimo le s cepinom.«

»Poleti dobro vidna planinska pot je, ko je pokrita z listjem ali snežno odejo, slabo vidna. Zato je zelo pomembno dobro znanje iz orientacije in predvsem da imamo s sabo kakovosten planinski zemljevid in kompas. Seveda nam bo prav prišla tudi aplikacija LocusMap na pametnem telefonu, vendar naj ne bo zamenjava za tiskani zemljevid,« še dodaja Franc Gričar.

Poleg ustreznih oblačil in tehnične opreme za obisk gora potrebujemo tudi znanje in izkušnje, ki jih velja pridobiti na ustreznih tečajih, ne pa na spletu. »Kar je za izkušenega gornika lahko, je za nekoga drugega morda smrtno nevarno. Tu se skrivajo pasti spletnih forumov in družbenih omrežij. Nekdo poda svojo oceno, ki ji potem vsi sledijo. Zato je pomembno, da informacije o razmerah v gorah dobimo na straneh planinske zveze in gorske reševalne zveze ter drugih preverjenih mestih,« pravi Šerkezi.

Gorski reševalci v gorah posredujejo vse pogosteje. Letos so izpeljali že 587 reševalnih akcij, lani pa v vsem letu 537. Povečalo se je tudi število smrtnih žrtev, lani je življenje v gorah izgubilo 31 ljudi, letos pa že 41.