Lepota – izginjanje – ledenik

Ljubljana – Kaj je v dobi, ko razglašamo krizne razmere zaradi podnebnih sprememb, lepega v izginjanju ene izmed mojstrovin narave, ki jo je tkala na tisoče let? Gre pri tej lepoti za edinstveno priložnost prisostvovati hitremu posnetku naravnih tokov, ki jih sicer morda ne bi videli nikoli? Še pred dobrim stoletjem se je pod Triglavom bohotil veličasten, eden od najbolj vzhodno ležečih ledenikov, danes pa so tam le še zaplate in krpe z vprašljivim statusom ledenika. Te ključne spremembe so se zgodile v času ene same generacije. Posebna lepota pa se verjetno skriva tudi v tem, da je to brezkompromisno izginjanje tako jasno, vidno, neizprosno zgovorno in nagovarjajoče človeka. Raziskovanje Triglavskega ledenika je najstarejši stalni slovenski raziskovalni projekt, prve uradne meritve so bile narejene 5. septembra leta 1946. »Esenca tega dolgoletnega projekta nakazuje na potrebo po ohranitvi spomina na nekaj, kar izginja. Projekt razumem kot razumevanja človekovega doživljanja minevanja. Za naivnega opazovalca je lahko to le vznemirljivo, fascinantno in hkrati mučno, ker spominjanja na mnoge druge poskuse beleženja življenja, narave in tudi človeka,« je v pozdravnem govoru dejal direktor ZRC SAZU Oto Luthar.

Štirje raziskovalci so na omenjenem dogodku v Atriju ZRC predstavili svoj vidik in raziskovanja, po tem so skupaj z obiskovalci strnili poglede in mnenja na okrogli mizi. Prvi govornik Miha Pavšek, ki Triglavski ledenik preučuje in spremlja njegovo stanje že desetletja, je predstavil, v kakšnem stanju je trenutno in kaj so ugotovili med zadnjimi meritvami njegove površine, prostornine in debeline. Povedal je, da je bila na začetku meritev površina ledenika 14,4 hektara, do danes pa se je skrčil na nekaj več kot poldrugi hektar, kar pomeni, da je njegova površina več kot dvajsetkrat manjša. »Danes lahko govorimo le še o ledeničku, saj že nekaj desetletij nima več značilnosti ledenika,« je dejal Pavšek, v nadaljevanju pa pred meritvami dal prednost in poudarek pomenu ledenika. »Ledenik je vse kaj drugega kot le objekt naravne veličine. Gre za zelo pomembno kulturno dediščino, povezano z mnogimi Slovenci in zgodbami, doživetji ter zgodovinskimi dejstvi.« Od leta 2017 naprej, ko je ledenik spet razgaljen, smo priča pospešenemu krčenju in razpadanju. »Najbolj se segrevata pomlad in poletje ter območje Vzhodnih Alp. Temperaturne spremembe oziroma dvig temperatur so od začetka meritev takšne, kot da bi se ledenik vsakih 15 let pomaknil za okoli sto metrov nižje proti dolini,« je povedal Pavšek in nadaljeval: »Raziskave se bodo nadaljevale, preusmerili smo se tudi na ledeniško kalcitno skorjo. Zanimive so tudi podzemne raziskave jamarjev, ki kažejo, da se led na površini stali in steče v podzemlje, kjer ponovno zamrzne. Zelo verjetno bosta oba slovenska preostanka ledenikov – Triglavski v Julijskih in ledenik pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah – kmalu izginila in smo zadnja generacija, ki ju lahko opazuje.«

Sodelavci projekta so se poleti 2017 poleg vsakoletnih raziskav lotili tudi bolj subjektivnih razsežnosti človeškega doživljanja Triglavskega ledenika. Na Triglavskih podih so s pomočjo prostovoljcev izvedli delavnico z naslovom Estetsko vrednotenje površinskih oblik. Hkrati je tedaj potekal tudi sklop aktivnosti pod geslom Dojemanje spreminjanja pokrajine skozi čas, nad katerimi je bdela Gorenjka Mateja Šmid Hribar. Umetniški duo Plateauresidue – Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert, ki v svojih delih opozarjata na neustrezen odnos do varovanja narave, sta spremljala inštitutsko odpravo in na filmski trak beležila dejavnosti na Triglavskem ledeniku in ob njem. Nastal je film Ex Topia. Po pogovoru je sledila projekcija omenjenega filma, v Atriju ZRC pa je bila na ogled tudi razstava Zeleni plaz – včeraj, danes, jutri: 70 let rednih opazovanj Triglavskega ledenika, ki je nastala leta 2016 ob omenjenem jubileju projekta.