Pomembna zgodnja obravnava

Kranj – Motnja avtističnega spektra je razvojna motnja, ki je nevrobiološko pogojena in vpliva na vse vidike socialnega razvoja. Pojavljajo se lahko težave na področju komunikacije, socialnih odnosov, čustvovanja, spomina, učenja ter razumevanja in domišljije. Število otrok z motnjo avtističnega spektra iz leta v leto narašča. »Verjetno je bilo otrok z motnjami avtističnega spektra tudi v preteklosti precej, a niso bili prepoznani. Na primerih vrtcev v Zagrebu in vrtca Pedenjped v Ljubljani ugotavljamo, da oddelki za otroke z avtizmom dobro delujejo, zakaj torej ne bi še mi storili koraka naprej,« razmišlja ravnateljica Kranjskih vrtcev Tea Dolinar, ki si želi oddelek za otroke z avtizmom urediti tudi znotraj Kranjskih vrtcev.

Ta čas so namreč otroci z motnjami avtističnega spektra vključeni v večinske oddelke, kar pa je zanje precej neprimerno in nespodbudno okolje. Obravnava otroka z motnjo avtističnega spektra namreč zahteva multidisciplinarni pristop s timsko obravnavo strokovnjakov različnih profilov in staršev. »Pri otrocih z motnjo avtističnega spektra je pomembna prav zgodnja obravnava, saj se otrok ob primerni pomoči, učenju in terapijah lahko uči in nauči živeti v mejah svoje motnje. S tem se lahko močno izboljšajo njegove sposobnosti učenja, komunikacije in odnosov z okoljem,« je pojasnila Tea Dolinar. Možnost za ureditev oddelka za otroke z avtizmom vidi v nekaterih manjših enotah Kranjskih vrtcev, kot sta recimo Sonček ali Čenča oziroma prenovljeni vrtec Biba, ki bo po novem trioddelčen, medtem ko sta bila doslej v Bitnjah dva oddelka. »Poudariti je treba, da so in bodo otroci z najtežjimi oblikami omenjene motnje še vedno vključeni v razvojni oddelek v enoti Mojca. Želeli bi ustrezno poskrbeti za ostale otroke z motnjo avtističnega spektra v oddelkih, v katerih bi bili prostor, okolje in metode dela z otroki prilagojeni, da bi se kasneje po letu ali dveh otroci lažje vključili v večinski oddelek med svoje vrstnike.« Taki otroci po njenih besedah potrebujejo prostor z opremo in barvami, ki so prilagojene njihovim potrebam, saj so igralnice v večinskih oddelkih zanje neprimerne, ker je preveč različnih dražljajev. Normativi v oddelkih za otroke z avtizmom so bistveno nižji, do šest otrok v oddelku, in ga vodi specialni pedagog ob pomoči pomočnika vzgojitelja. »Nujna je ustrezna zgodnja in intenzivna obravnava, ki jo oddelki za otroke z motnjo avtističnega spektra nudijo. Samo tako lahko ti otroci hitreje napredujejo na poti k čim večji samostojnosti,« opozarja Tea Dolinar in pojasnjuje, da bi ta čas takoj lahko napolnili vsaj en oddelek, čeprav se bo verjetno kmalu pokazala potreba po dveh tovrstnih oddelkih.

Več prepoznanega avtizma

»V zadnjih letih obravnavamo bistveno več otrok z motnjami avtističnega spektra, povprečno okrog deset na leto,« opaža tudi Andreja Kovač, vodja razvojne ambulante v Zdravstvenem domu Kranj, ki pokriva celotno Gorenjsko. To pripisuje tudi dejstvu, da v preteklosti marsikateri od teh otrok sploh ni prišel do razvojne ambulante, saj so jih obravnavali v okviru dispanzerja za mentalno zdravje. »Pred tretjim letom pa so bili otroci s tovrstnimi težavami že tudi prej vodeni v naši ambulanti,« je pojasnila. V okviru tima za celostno zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami imajo zdaj več možnosti za celostno diagnostiko, saj pri tem poleg fizioterapevtov sodelujejo tudi delovni terapevt, logoped, psiholog, specialni pedagog in socialni delavec. Motnje avtističnega spektra je po besedah Andreje Kovač mogoče prepoznati po zaostanku v razvoju govora in umanjkanju socialne interakcije. Podpira uvedbo posebnih oddelkov v vrtcih za te otroke. »Imajo namreč specifične potrebe, zato so pri delu z njimi potrebni specifični pristopi. Za to pa so potrebna specialna znanja, ki jih nimajo vsi.«

Samostojni oddelki smiselni že v vrtcu

Podobno razmišlja ravnateljica Osnovne šole Antona Janše Radovljica Jelena Horvat, kjer je v posebnem programu od 44 otrok 16 otrok z avtistično motnjo, torej kar 36 odstotkov, ki prihajajo z vse Gorenjske. »V vrtcu, kjer je več otrok s spektroavtistično motnjo, je gotovo smiselno oblikovati samostojne oddelke za otroke z avtizmom,« je poudarila in razložila, da mora biti v predšolskem obdobju obravnava usmerjena predvsem v razvijanje otrokovih komunikacijskih spretnosti, obravnavo senzomotoričnih težav, razvijanje ustrezne skrbi zase ter učenje primernih socialnih interakcij z odraslimi in vrstniki. »To se lahko razvija z ustreznimi metodami in oblikami dela,« je razložila in dodala, da če imajo otroci z avtistično motnjo v predšolskem obdobju ustrezno zgodnjo obravnavo, prilagojeno okolje in strokovni pristop, bi gotovo lahko pridobili ustrezne spretnosti in usvojili vzorce ter se v šolskem obdobju lažje vključili v novo okolje z manj pomoči in prilagoditev.

V šoli Antona Janše Radovljica imajo ta čas štiri pretežno avtistične oddelke, v katerih so zaradi znižanega normativa po štirje učenci, in še štiri mešane oddelke, je razložila Jelena Horvat. Manjše skupine po njenih besedah otrokom nudijo več umirjenosti, strukturiranega načina dela in usmerjenosti k individualnim ciljem, pa tudi boljše možnosti za razvoj komunikacije in spodbujanje socialnih odnosov. Potrebne so tudi prilagoditve prostorov, ki ne smejo biti preveč natrpani in omogočajo tudi »umik v kotiček«. Prostor je zato opremljen s slikovnimi navodili in orientacijskimi točkami. To zagotavlja več rutine, stalnosti ter manj intenzivnih vidnih in slušnih dražljajev.

Delo z učenci z motnjo avtističnega spektra je zahtevno in terja od strokovnih delavcev veliko znanja ter poznavanja različnih terapevtskih modelov, še opozarja Jelena Horvat. Strokovni tim, ki vključuje specialno rehabilitacijsko pedagoginjo, logopeda, nevrofizioterapevta, delovnega terapevta, psihologa in pedagoga, usklajuje različne pristope in jih vključuje v delo, ki najbolj ustreza posameznemu otroku. »Ti otroci zaradi specifike težav potrebujejo različne pristope in metode dela, ki so usmerjene v razvoj socializacije, vzpostavljanje odnosov, prilagajanje govora in komunikacije, interesov in drugo,« je pojasnila Jelena Horvat.