Pomoč Žirovcem iz Kitajske

Žiri – »Skozi to, kar se dogaja v Sloveniji, smo pred meseci šli tudi na Kitajskem. V določenih trenutkih smo imeli občutek, kot da je konec sveta,« je razmere, ki so jih doživljali na Kitajskem, opisal Matic Kavčič. Ko je ugotovil, da je Slovenija na enaki poti in da imamo prav tako kot na Kitajskem v času najhujše epidemije težave s pomanjkanjem zaščitne opreme, se je skupaj s kitajskimi kolegi odločil pomagati. Zbrali so nekaj tisoč zaščitnih mask, očal, oblek in rokavic ter jo poslali Civilni zaščiti v Žireh.

»V Žireh imam veliko sorodnikov in prijateljev še iz mladosti. Med njimi jih veliko deluje v prostovoljnih gasilskih društvih in pri Civilni zaščiti in prav ti bodo imeli največ stikov z morebitnimi obolelimi,« je razložil Matic Kavčič. Zato se je takoj obrnil na kolege in znance na Kitajskem ter jim omenil, da se tudi Sloveniji bliža 'tornado virusa'. »Veliko jih je bilo pripravljenih pomagati, pri čemer smo se tudi iz lastnih izkušenj zavedali, da je v teh razmerah zaščitna oprema vredna več od vsakega denarja.« Uspelo jim je zbrati nekaj tisoč kosov različne zaščitne opreme, saj kot pravi, imajo v bližini veliko proizvajalcev zaščitnih mask in ostale opreme. Zaveda se namreč, da najhujše Slovenijo šele čaka, saj so sami to doživljali še nedolgo nazaj. »V času najstrožje karantene, ki je trajala približno tri tedne, smo imeli občutek, da je konec življenja, kot smo ga poznali do tedaj,« je poudaril in dodal, da so morali večino časa preživljati med štirimi stenami. Najhuje je bilo za tiste, ki so se vrnili z bolj ogroženih območij, saj so bili po njegovih besedah tako rekoč »zapečateni« v svojih stanovanjih. Tudi za druge prebivalce so veljali zelo strogi ukrepi. »Omejeni so bili tudi izhodi v trgovine, kamor si smel zgolj z dovolilnico. Na vsakih nekaj kilometrov ter pred vhodi v katerokoli ustanovo ali podjetje so bile kontrolne točke, na katerih so ti izmerili telesno temperaturo. Pregledovali so tudi stanovanja in nam merili temperaturo.«

Kot pravi, so zdaj ukrepi že malo manj strogi, a še vedno obstajajo določene točke, na katerih merijo temperaturo. Najtežje je bilo po njegovih besedah mlajšim otrokom dopovedati, da morajo redno nositi maske, da se ne smejo dotikati gumbov v dvigalih, da se ne dotikajo obraza in si čim pogosteje umivajo roke. »Zato smo jim predvajali poučne risanke, ki opisujejo ukrepe in posledice, če zboliš,« je pojasnil in dodal, da v to, da nekako zaposlijo otroke, vložijo veliko energije. Šole so namreč zaprte že vse od sredine januarja. A zaradi strahu pred tem, da bi zboleli, so vztrajali in ostajali doma, čeprav je bilo težko, saj so se zavedali, da je vsak odhod od doma predstavljal tveganje.

Za konec je kljub temu postregel z nekaj spodbudnimi besedami. »Ta čas se razmere na Kitajskem hitro izboljšujejo, ljudje postajajo nekoliko bolj odprti in sproščeni.« Kljub temu pa ostajajo previdni in se izogibajo tesnim stikom, če to ni potrebno. »Ostajajo pa skrbi, kaj bo z gospodarstvom, zdaj ko je tudi preostali svet že več ali manj v karanteni,« je še dodal Matic Kavčič.