Agatha Christie leta 1967 med obiskom Slovenije. Avtor fotografije, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, je pokojni fotograf Edi Šelhaus.

Božične zgodbe Agathe Christie

29.12.2020, 13:16

Slavna angleška pisateljica, ki je leta 1967 obiskala tudi Bohinj, ni pisala le detektivskih romanov, ampak tudi božične zgodbe. V predbožičnem času jih je izdal Romarski urad Brezje.

Leta 1967 je pisateljica Agatha Christie s soprogom sirom Mallowanom obiskala Slovenijo in prebivala tudi v Bohinju, za katerega je dejala, da je »prelep kraj za umore«. Hotela je ostati neopažena, vendar ji to ni uspelo. Kot prvi v Sloveniji je opravil z njo pogovor novinar Janez Čuček, ki je z balkona sosednje sobe splezal na balkon njene in jo prepričal za pogovor.

Kranj – Pred 130 leti rojeno angleško pisateljico Agatho Christie s polnim imenom Agatha Mary Clarissa Miller poznamo kot avtorico nesmrtnih detektivskih romanov. V svojem sorazmerno dolgem življenju, umrla je januarja leta 1976, stara 85 let, jih je napisala 66, poleg njih pa še 14 zbirk kratkih zgodb. Kot dekle se je v Parizu učila petja in klavirja in v prvi svetovni vojni pomagala ranjenim kot bolničarka. Kdo ne pozna njenih zgodb z Orient Expressa, s katerim je leta 1928 tudi sama potovala in med potjo spoznala svojega drugega moža, 14 let mlajšega slavnega britanskega arheologa sira Maxa Mallowana, s katerim se je leta 1930 poročila. Agatha Christie je v svojih romanih oživila lik upokojenega belgijskega policijskega inšpektorja s francoskim naglasom Hercula Poirota. Manj pa je znano, da je Agathe Christie kot verna ženska pisala tudi lahkotnejše zgodbe. Leta 1965 je izdala knjigo z naslovom Star Over Betlehem and other stories, v kateri je pet pesmi in šest zgodb. Osrednja je pripoved o Porednem osličku. Romarski urad z Brezij je pred letošnjim božičem izdal slovenski prevod te knjige z naslovom Poredni osliček in druge božične zgodbe Agathe Christie. Besedilu so dodane fotografije nekaterih novih jaslic v muzejskih zbirki jaslic na Brezjah, na naslovnici pa je fotografija z lutkovne predstave Osel Nazarenski. Knjigo je prevedla Katarina Ropret, za oblikovanje je skrbel Klemen Kunaver in za fotografije Janez Kotar. V sodelovanju z Andrejem Dobleharjem in patrom dr. Robertom Bahčičem jo je uredila dr. Andreja Eržen Firšt.