Nesreče v gorah
S helikopterjem v gore po poškodovane, onemogle ...
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (282)
Razburljiva leta okoli prve svetovne vojne so odločilno posegla v življenje mnogih ljudi. To je doživljal tudi časnikar in pisatelj Vitomir Fedor Jelenc, ki se je rodil v Šenčurju pri Kranju 24. decembra 1885. Bil je sourednik Dneva, urednik Jutra, med prvo svetovno vojno pa srbski prostovoljec. Umrl je 10. aprila 1922 v Ljubljani.
Dokončal je gimnazijo v Kranju, Ljubljani in na Sušaku, nato pa je odšel študirat pravoslovje na Dunaj. Ni ga dokončal, posvetil pa se je časnikarstvu. Že kot gimnazijec je pisal leposlovne listke in črtice, ki jih je objavljal največ v Slovenskem narodu in Jutru, nekaj pa tudi v Zvončku in Slovanu, v katerem je objavil tudi nekaj pesmi. Pod psevdonimom Zavorič je napisal povest Nihilist, romane Žena, Belgrajski biser in Kmečka vstaja. Leta 1913 je stopil v srbsko državno službo, najprej v beograjskem »presbiroju«. V Srbiji je za Slovenski narod napisal obširen politični roman o poslednjem Obrenoviću, ki pa ni mogel iziti. Po vrnitvi v Slovenijo je napisal več črtic iz svojih vojnih doživljajev v Slovenski narod in jih še pred smrtjo združil v knjigo Spomini jugoslovanskega dobrovoljca. Šlo je za čas od 1914 do 1918. Knjiga je izšla kmalu po pisateljevi smrti.
Ko se je začela vojna, je bil Jelenc zaposlen pri okrožni upravi v Pirotu in Tetovu. Udeležil se je je kot srbski prostovoljec. Doživljal je tragedijo srbskega umika skozi Albanijo na Krf in v Italijo, kjer je bil kot rojeni Avstrijec nekaj časa interniran na Asinari.
Po oprostitvi se je najprej udeležil propagandnega dela jugoslovanske emigracije v Ženevi, nato pa je odšel v Solun, kjer je služboval v uredništvu časopisa Srpske novine. Kasneje je odšel na solunsko fronto, od koder je prišel s srbsko vojsko v domovino. Zadnja leta življenja je bil od 1920 do 1922 urednik Jutra. Posthumno je bil objavljen tudi njegov zapis Na Kosovo, aktovka iz rata za oslobođenje (Na Kosovo, aktovka iz vojne za osvoboditev), ki je izšel v Zagrebu z njegovo sliko. Slovenski izvirnik je ostal v rokopisu.
Vitomir Fedor Jelenc se je izkazal tudi v drami. Leta 1909 so uprizorili na ljubljanskem odru njegovo viteško dramo Erazem Predjamski, leta 1911 trodejanko Vaška romantika, ki pa se nista ohranili na repertoarju. Leta 1921 so igrali v Mariboru nekaj njegovih enodejank, zajetih iz zgodovine pravkar prestalega srbskega trpljenja, umiranja in vstajenja. Kot časnikar se je boril za svobodomiselnost ter za jugoslovansko državno in narodno enotnost …
Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki dežele Kranjske:
V Žirovnici se je 21. 12. 1834 rodil duhovnik in politik Tomo Kajdiž. Leta 1895 je bil v kmečkih občinah Kamnik-Brdo kot Kersnikov protikandidat in pripadnik katoliške narodne stranke izvoljen za deželnega poslanca.
Dne 22. 12. 1600 je začela na Kranjskem delovati reformacijska komisija. Najprej so začeli reformirati Kamnik. V Kranju so poslali po nekega Križeta Mikuša, imenovanega Luter, ker so njegovi sinovi ponoči umorili katoličana Lovretiča. Nekaj ljudi so zaprli, Križetova hiša pa je bila popolnoma razdejana …
V Zgornji Šiški se je 22. 12. 1777 rodil pisatelj in jožefinec Janez Bedenčič. Leta 1836 je postal dekan v Kranju.
V Hotovlji se je 22. 12. 1822 rodil podobar Štefan Šubic. Nekaj let je vodil domačo delavnico, delal z bratoma Janezom starejšim in Blažem. Po prvem zakonu brez otrok se je drugič poročil z Ano Kisovic in imel osem otrok.
V Radovljici se je 27. 12. 1871 rodil narodni delavec Hugo Roblek. Po prvi svetovni vojni se je udeležil bojev za slovensko severno mejo. Z njegovim denarjem so v letih 1932–1933 zgradili po njem imenovani dom na Begunjščici.