Vlada podaljšala epidemijo in ukrepe

Ljubljana – Odlok o podaljšani epidemiji začne veljati 17. januarja in velja do sredine marca. Vlada je po sredini seji sporočila, da se koronavirusna bolezen še naprej hitro širi med populacijo in da vse statistične regije dosegajo oziroma presegajo stopnjo incidence, ki zahteva razglasitev epidemije. Vlada do 22. januarja podaljšuje tudi obstoječe odloke, kot sta delna omejitev gibanja in prepoved zbiranja, šole in vrtci ostajajo zaprti, prepovedane so kulturne storitve in obratovanje kinematografov, ostajajo omejitve pri kolektivnem uresničevanju verske svobode ter omejitve pri izvajanju javnega prevoza in športnih programov.

Pri nekaterih odlokih je vlada z jutrišnjim dnem uvedla nekaj novosti. Odprle se bodo lahko čistilnice. Med izjeme, ki jim je dovoljen vstop v državo iz držav na rdečem seznamu brez napotitve v karanteno ali negativnega testa, je vlada dodala dvolastnike in najemnike zemljišč na obmejnem območju zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del.

Po novem za vstop v državo potrdilo o negativnem izvidu hitrega testa ne sme biti starejše od 24 ur od odvzema brisa. Vlada je sklenila tudi, da se karantena lahko prekine tudi s hitrim testom in ne samo s testom PCR. Če oseba, ki jo policija ob vstopu v državo napoti v karanteno na domu, v času njenega trajanja opravi testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 in je izvid testa negativen, se šteje, da je karantena prekinjena.

Začasna prepoved na področju voznikov in vozil ne velja za izvajanje nalog tehničnih služb, strokovnih organizacij in pooblaščenih registracijskih organizacij s področja motornih vozil, rednih in vmesnih pregledov cistern ter pregledov vozil za izdajo certifikatov ADR o brezhibnosti vozil za prevoz nevarnega blaga ter postopkov in nalog v tahografskih delavnicah.

Vlada je do konca marca podaljšala veljavnost ukrepa izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za verske uslužbence.

Strategija cepljenja

Predsednik vlade in začasni zdravstveni minister Janez Janša ter direktor NIJZ Milan Krek sta v torek predstavila načrt cepljenja prebivalstva v prvi polovici letošnjega leta. Slovenija se je odločila za skupno evropsko naročilo cepiv. Konec lanskega leta smo že dobili prve odmerke cepiva, ki sta ga skupaj razvila ameriški Pfizer in nemški BioNTech, in jih tudi takoj porabili. »Ko gre za prednostne skupine pri cepljenju, je strategija oblikovana na osnovi skupnih priporočil Evropske komisije, ki so bila oblikovana tudi ob našem sodelovanju,« je povedal premier Janša. Nadaljeval je, da je podatek, ki smo ga najbolj čakali, naročena in tudi že odobrena cepiva za Slovenijo. »Odobrena ne samo v smislu, da imajo dovoljenja Evropske agencije za zdravila, ampak da so tudi količine, ki smo jih naročili, potrjene in bodo dobavljene, ker so del pogodbenega razmerja.« Premier je pojasnil, da je zagotovljena količina Pfizerjevega in BioNTechovega cepiva skoraj še enkrat večja od prvotno zagotovljenih devetsto tisoč odmerkov.

Povedal je tudi, da pa je bila Evropska komisija ob skupnem naročilu cepiva pri proizvajalcu Moderna v dvomu, ker je ameriška administracija lani oznanjala, da bo podjetje lahko izvažalo šele, ko bodo zadostili potrebam po cepivu za ameriški trg. Zato je Evropska komisija naročila manjšo količino, rok dobave tega cepiva pa je glavni moteči faktor pri naročanju dodatnih količin. V torek smo v Slovenijo dobili prvih 1200 odmerkov Moderninega cepiva, konec januarja jih pričakujejo še 2500, na začetku februarja še šest tisoč. Modernino cepivo se sicer lažje transportira in skladišči kot Pfizerjevo in BioNTechovo in bo v prvi vrsti namenjeno za cepljenje nepokretnih na domu. »V zadnjih dneh smo naročili še sto tisoč odmerkov cepiva Moderne, nimamo pa garancije dobave, razen da naj bi bila dobava do konca leta,« je pojasnil Janša.

Cepiva za 1,1 milijona prebivalstva

V Sloveniji imamo skupaj naročenih dobrih 2,2 milijona odmerkov, kar zadostuje za cepljenje dobrega 1,1 milijona prebivalcev (za cepljenje sta potrebna dva odmerka). Večina načrta za cepljenje proti covidu-19 temelji na dobavah cepiv proizvajalcev Pfizer in BioNTech ter Moderna. Zakaj tako velika količina? Premier je dejal, da je dobro imeti rezerve, ker nekatera cepiva, takšna so tri, še niso odobrena; dejstvo je tudi, da še ne vemo, koliko časa traja imunost po cepljenju.

Cepivo AstraZenece je v postopku odobritve

Cepivo, ki je največ obetalo, to je cepivo švedsko-britanskega farmacevtskega podjetja AstraZeneca in Univerze v Oxfordu, ki ima tudi največje proizvodne kapacitete v Evropi, je v postopku odobritve pri Evropski agenciji za zdravila. Slovenija si je tu zagotovila proporcionalni delež v višini skoraj milijon štiristo tisoč odmerkov.

Načrt cepljenja se v tem trenutku bolj izide za prvo tromesečje leta oziroma prvi in drugi kvartal. »Takoj ko bomo dobili bolj natančne podatke, na katere proizvajalce se bomo lahko zanesli, tudi glede dobave tretjega cepiva AstraZenece, bomo ta načrt novelirali,« je poudaril predsednik vlade.

Ali naj se nekdo, ki je prebolel koronavirusno bolezen, cepi? »Do šest mesecev po prebolelem covidu-19 jih ne bomo cepili, ker bodo imeli še svoj imunski odgovor. Cepivo pa bomo v tem času namenili tistim rizičnim, ki še niso zboleli,« je pojasnil direktor NIJZ Milan Krek.

Cepiti so začeli starejše od osemdeset let

»Do zdaj smo v Slovenijo prejeli že skoraj petdeset tisoč odmerkov cepiva. Ta teden je 16.500 odmerkov Pfizerjevega in BioNTechovega cepiva delno namenjenih še za zdravstvene delavce, večji del, okrog deset tisoč odmerkov, pa že za cepljenje starih osemdeset in več let,« je povedala nacionalna koordinatorica programa cepljenja v NIJZ dr. Marta Grgič Vitek. Cepiva, ki bodo k nam prispela prihodnji teden, bodo večinoma namenjena že za drugi odmerek cepiva. »Nekje februarja pa pričakujemo nadaljevanje cepljenja s prvimi odmerki,« je pojasnila Grgič Vitkova. Do konca marca naj bi prišlo 245 tisoč odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha; vsak ponedeljek med 16 in 17 tisoč, proti koncu marca pa večje količine.

Gorenjska: prijavljenih več, kot je cepiva

Strokovni direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., je včeraj povedal, da so enote OZG in koncesionarji na Gorenjskem prejeli okrog tisoč odmerkov cepiva, prvi so na vrsti starejši od osemdeset let. »Cepljenje po vseh naših zdravstvenih domovih za zdaj poteka tekoče, brez težav in nekih hujših neželenih stranskih učinkov cepljenja. Odziv je dober, trenutno imamo več prijavljenih starih nad osemdeset let, kot pa cepiva; izbrani zdravniki se odločajo glede na starost in zdravstveno stanje bolnikov. Drugi teden pa bo večina odmerkov namenjenih že za drugo dozo v domovih starejših občanov, upamo, da vsaj nekaj tudi za splošno populacijo. Večjo količino cepiva za prvi odmerek za splošno populacijo pa pričakujemo šele v februarju.«

Ne vedo, kje so se okužili

»Še vedno imamo veliko število aktivnih primerov okužb. Trenda nam ne uspe zmanjšati oziroma spremeniti,« opozarja namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ dr. Nuška Čakš Jager. Največ obolelih je po zadnjih podatkih v razponu med 25. in 54. letom, veliko okužb izhaja iz druženja in gibanja predvsem mlajših odraslih. Precej se je dvignilo število tistih, ki ne vedo, kje so se okužili.

V Sloveniji so v sredo opravili skoraj 11.500 testiranj s PCR- in hitrimi testi in skupaj potrdili 1767 okužb. Na širšem Gorenjskem so več okužb zaznali v naslednjih občinah: Kranj 42, Medvode 28, Kamnik 19, Radovljica 18, Cerklje 16, Tržič 15 ...

Sedemdnevno povprečje obolelih na ravni države je bilo v sredo 1540, dan prej 1668. Kot je dejal vladni govorec Jelko Kacin, smo še precej daleč od mejnika 1350, ki bi omogočil sproščanje ukrepov.

V sredo je umrlo 23 covidnih bolnikov. V intenzivni negi jih je bilo 199, vseh hospitaliziranih pa 1266; tudi drugi mejnik za sproščanje ukrepov je še presežen.

Do sedaj pri nas niso potrdili niti angleške niti južnoafriške različice virusa.

Tisoč petsto postelj?

»Že praktično drugi mesec smo na platoju 1200 do 1300 hospitalizacij,« je opozoril koordinator za covidne bolniške postelje Robert Carotta, dr. med. Po njegovih navedbah projekcija razvoja epidemije v tretjem valu kaže, da bo potrebnih približno 1500 posteljnih kapacitet, kar predstavlja 10-odstotno zvišanje že maksimalnih posteljnih kapacitet, s katerimi so v bolnišnicah razpolagali decembra.