Še letos pet risov tudi na Gorenjsko

Kranj – Skupina strokovnjakov, slovenski prihajajo predvsem z Zavoda za gozdove in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, se v okviru mednarodnega projekta Life Lynx ukvarja s ponovno naselitvijo risa v Slovenji in na Hrvaškem. Načrtujejo, da jih bodo v obstoječo populacijo skupaj vključili 14, nekaj jih pride tudi na Gorenjsko. Cilj projekta je namreč preprečiti ponovno izumrtje dinarsko-jugovzhodnoalpske populacije risa in njena dolgoročna ohranitev, je povedal eden od članov projektne skupine Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije. Tisti, ki bodo izpuščeni prav na Gorenjskem, pa naj bi osnovali povezovalno populacijo med Alpami in Dinaridi. Samo povezane populacije, poudarjajo strokovnjaki, se bodo v naših gozdovih ohranile na dolgi rok.

Maks je že na Gorenjskem

Do sedaj so jih iz Romunije in Slovaške pripeljali že sedem, štirje so bili izpuščeni v slovenskem, trije pa v hrvaškem delu Dinaridov, vsi so samci, je še pojasnil Černe. Prvi doseljeni ris Goru je po izpustu leta 2019 v Loškem potoku vzpostavil svoj teritorij na Kočevskem, kjer so potrdili že tri njegove potomce. Ris, ki so ga poimenovali Maks, pa je bi v naravo kot zadnji doslej iz prilagoditvene obore v snežniških gozdovih izpuščen lani. Najprej, pove Černe, se je zadrževal na območju Javornikov, kasneje pa prečkal avtocesto in se čez Škofjeloško hribovje in Pokljuko odpravil proti severu. Trenutno je na območju Triglavskega narodnega parka; njegovo gibanje spremljajo prek t. i. telemetrične ovratnice, ki beleži in pošilja podatke o njegovi lokaciji, opazili pa so ga tudi že kranjskogorski lovci.

Raziskuje prostor in išče samico

»Ris je teritorialna vrsta, kjer vsak samec brani svoj teritorij pred drugim samcem in vsaka samica brani svoj teritorij pred drugo samico. Teritorija samca in samice pa se lahko prekrivata. Ris, ki še nima svojega teritorija, ga lahko vzpostavi na še nezasedenem prostoru. Prostor pa mora biti primeren za življenje; torej mora imeti na razpolago dovolj hrane – glavnina risove prehrane so srne. Običajno se samci ustalijo na območju, kjer je v bližini tudi kakšna samica,« dolge selitve pojasnjujejo strokovnjaki. Gibanje risa Maksa je že dvakrat nakazalo na to, da naj bi vzpostavil teritorij na območju Javornikov in na območju Menišije, pravijo, a se je potem odpravil dalje. Najverjetneje ga je s teh območij pregnal drug, močnejši ris.

»V tem času pri risih poteka obdobje paritve, za katero je značilno, da risi ob iskanju osebka nasprotnega spola prehodijo velike razdalje. Ker na območju Gorenjske (zelo verjetno) ni prisotnih samic, Maks trenutno zaman raziskuje prazen prostor ter išče samico. Pri doseljenih živalih se lahko pojavi tudi želja po vračanju nazaj domov.«

Projekt se nadaljuje in naslednja je za naselitev risa na vrsti Gorenjska, kjer načrtujejo izpust petih risov. »V sodelovanju s TNP in Lovsko družino Nomenj - Gorjuše smo zgradili dve prilagoditveni obori, eno na Pokljuki in drugo na Jelovici. Prilagoditev v obori pri živalih zmanjša željo po vračanju domov, hkrati pa risi v nov prostor vstopijo spočiti in v polni kondiciji.« Kdaj natančno bodo risi prišli v Slovenijo, še ni znano, saj je to odvisno od tega, kdaj jih bodo v državah izvora, torej v Romuniji in na Slovaškem, uspeli odloviti.