Pes mu je odprl vrata v svet

Ko je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti težko in najtežje gibalno oviranim osebam podelilo pravico do psa pomočnika, je Domen Adamič storil korak, ki mu je spremenil življenje – odločil se je za psa pomočnika. Po odobreni vlogi so ga povabili v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, kjer so ocenili, da je pripravljen in fizično sposoben za lastništvo in oskrbo psa. »Nisem bil prepričan, ali bom zmogel skrbeti za psa, niti nisem vedel, kako mi lahko pomaga. Poleg tega sem se bal psov, saj me je pri osmih letih ugriznil,« nam je zaupal Adamič. Edini izvajalec za šolanje psov pomočnikov na Gorenjskem je Canispoint, kjer pse šola tudi vaditelj David Pogačnik s Prebačevega, pri katerem je Nil leto in pol živel in se šolal. Pogačnik se je popolnoma vživel v vlogo uporabnika, Nila je šolal na invalidskem vozičku, naučil se je Domnovih gibov, saj je pri šolanju ključno, da se pes popolnoma prilagodi uporabniku. Učila sta se vaj, ki jih bo Nil kot pes pomočnik opravljal. Pes pomočnik gibalno ovirani osebi pobira in prinaša razne predmete, pomaga pri odpiranju in zapiranju vrat ter pri odpiranju in zapiranju predalov. Nudi pomoč pri slačenju delov oblačil, pri vklopu in izklopu električnih stikal in sodeluje pri gibanju z invalidskim vozičkom. Obenem mora biti popolnoma neodziven na dejavnike iz okolja, odložljiv in vajen vožnje z dvigalom ter avtomobilom. Ko sta David Pogačnik kot vaditelj in Nil opravila A-preizkus, se je začelo privajanje Nila in prenos povelj na Domna kot uporabnika, ki je z Nilom moral osvojiti vse prej naučene vaje v njegovem domačem okolju. Po treh mesecih treninga sta bila pripravljena na končni B-preizkus in ga uspešno opravila 18. marca letos. Od tedaj je Nil v popolni oskrbi in lastništvu Domna.

Domen Adamič je bil pred prihodom Nila zelo zaprta oseba. Stanovanje je morda zapustil le nekajkrat na leto. »Nil mi je odprl vrata v svet in življenje,« je poudaril in nadaljeval: »Okrepil sem se tako fizično kot psihično. Bolj samozavesten sem in pomirjen. Pred tem so me pestili strahovi, tesnoba in panični napadi. Te neprijetne občutke mi je pomagal premagati Nil, vzpostavila sva zaupljiv odnos.« Nil Domna spremlja povsod, vstop ima v vse javne ustanove in potniški promet. Pomaga mu pri vsakodnevnih opravilih, zlasti tistih, ki Domnu predstavljajo težavo. »Najtežje mi je pobrati stvar s tal, predvsem če pade na mesto, ki je meni nedosegljivo,« je povedal. Nil je kot pes tudi odgovornost in zahteva nego. »Štirikrat dnevno greva na sprehod in vsakič opraviva daljšo pot. Zaradi tega sem se fizično zelo ojačal in pridobil kondicijo,« je povedal in dodal: »Četudi nisem pri volji, da bi zapustil stanovanje, grem zaradi Nila.« Domnovo spremembo je opazila tudi njegova mama Tatjana, ki pravi, da sin še nikoli ni bil tako srečen, kot je sedaj, ko mu družbo dela labradorec Nil.

Domen je ob koncu še poudaril, da sam postopek pridobitve psa pomočnika ni težaven, le morda nekoliko dolgotrajen, a vsa potrpežljivost se na koncu splača. »Vsem, ki razmišljajo, ali bi imeli psa pomočnika, bi svetoval, naj se ne obotavljajo in se odločijo zanj, saj ti povrne življenje,« je dejal Domen in dodal: »Z Davidom sva odlično sodelovala in tudi njemu gre velika zasluga, da sem postal druga oseba.« V podjetju Canispoint se trenutno šolata še dva psa pomočnika, pri čemer je eden še na voljo, drugi pa že ima svojega uporabnika. »Ko srečamo na cesti ali v trgovini psa pomočnika, ga ne kličemo, božamo ali spuščamo svojih psov v njegovo bližino, saj mora biti pozornost psa pomočnika docela usmerjena na uporabnika,« je ob koncu še pojasnil Pogačnik.