Zaradi zaprtih vrtcev številni starši v stiski

Kranj, Škofja Loka – Šole in vrtci ob ponovni ustavitvi javnega življenja v varstvo sprejemajo le otroke staršev, ki delajo v kritični infrastrukturi. Pri tem morata oba starša zagotoviti potrdilo, da sta zaposlena v kritični infrastrukturi. A ker še vedno deluje tudi velik del drugih dejavnosti, so se mnogi starši znašli v stiski.

Na to je opozorila tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj: »Starši so se v teh dneh znašli v zelo težkih razmerah, tako da smo ravnateljice vrtcev na Gorenjskem poslušale številne težke zgodbe.« Navodila pristojnega ministrstva so namreč zelo jasna, in sicer da imajo pravico do vstopa v vrtec le tisti otroci, katerih starši delajo v kritični infrastrukturi. »Posledično je prisotnost v vrtcih zelo nizka, giblje se med petim in osmimi odstotki,« je prejšnji teden pojasnila Janja Bogataj in dodala, da tako nizke prisotnosti otrok še niso imeli. Pri tem ocenjuje, da tako rigorozni ukrepi zagotovo niso bili potrebni, saj v vrtcih izvajajo vse ukrepe in upoštevajo vsa priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja okužb, kar po njenem prepričanju dokazuje tudi to, da delež okuženih v vrtcih znaša manj kot odstotek. »Vrtci torej niso vir okužb,« je prepričana Janja Bogataj, ki je ob tem še navedla, da se zaposleni tudi že deset tednov redno testirajo na covid-19, veliko se jih je odločilo tudi za cepljenje – po njenih podatkih se je za to na ravni države doslej odločilo skoraj štirideset odstotkov zaposlenih na področju predšolske vzgoje.

V Škofji Loki je ta čas odprt zgolj Vrtec Kamnitnik, v katerem je bilo pretekli teden okrog sedem odstotkov otrok. »Ob tem pa vemo, da podjetja in industrija v okolici delujejo, kar nakazuje tudi živahen jutranji promet, zato ni jasno, kje so otroci v varstvu,« se sprašuje in domneva, da težave z varstvom starši najverjetneje rešujejo s pomočjo babic in dedkov. »Slišala pa sem tudi za primere, ko so se upokojene gospe organizirale in izvajajo varstvo na svojem domu. To so nenadzorovana varstva, v neprimernem okolju; v vrtcih smo odločno proti temu, da se javni vrtci zapirajo, organizirajo pa se druge oblike varstva proti plačilu.« Nesprejemljivo se ji zdi tudi, da se v letošnjem šolskem letu v vrtcih namesto z izvajanjem pedagoškega procesa ukvarjajo predvsem z organizacijo odpiranja in zapiranja enot ter oblikovanja oddelkov. »To vnaša nemir med zaposlene, ki so doma na čakanju, kar ne prispeva k delovni kulturi in razvoju pedagoške stroke,« je razočarana Janja Bogataj, ki si zato želi, da se vrtci odprejo ter se pristojni držijo dogovorov in javno danih obljub, da se vrtci in šole zapirajo zadnji. »Ne pa, da smo vedno prvi, ki se zapirajo.«

Minulo sredo so tudi v Združenju mestnih občin Slovenije pozvali vlado, naj zagotovi nujno varstvo predšolskih otrok vsem staršem, ki morajo biti nujno na delovnih mestih. Zaprtje vrtcev ima po mnenju županov mestnih občin lahko negativne finančne posledice za starše in zmanjšuje varnost njihovih zaposlitev. Zato so predlagali spremembo odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih tako, da prepoved zbiranja ljudi ne bi veljala za »vrtce v zmanjšanem obsegu, ki zagotavlja nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način, če tako odloči župan občine, na območju katere vrtec izvaja dejavnost«. Kot so opozorili, vrtci namreč sodijo v izvirno pristojnost lokalnih skupnosti in je zato edino ustrezno, da imajo občine v okviru zakonskih določb možnost vplivanja na izvajanje vzgojne dejavnosti.