Kultura
Krave na paši v Sokolskem domu
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (303)
Dne 18. maja 1811 ob pol dveh popoldne je zagorelo v Kranju ter v vaseh Huje in Klanec. To se je zgodilo v času, ko so bili še pod vlado Francozov. Od 263 mestnih hiš jih je požar uničil 184, tako da so pred ognjem rešili samo 79 hiš. Zaradi močnega vetra se je požar hitro širil. Ogenj je terjal eno človeško žrtev, pogorelo pa je tudi 11 skednjev z žitom in krmili. Poleg župnišča je od vsega mesta ostalo le še predmestje, ki je ležalo v smeri, od koder je pihal veter.
Zagorelo je tudi v Tržiču. Po požaru so za Kranj in Tržič po cerkvah in občinah pobirali darove. Francoski guverner Bertrand je v Parizu izposloval podporo v višini sto tisoč frankov. Tržič je od te vsote prejel sedemdeset tisoč, Kranj pa trideset tisoč frankov. Obema krajema so priskočili na pomoč tudi kmetje z obleko in živili. Kljub velikanski škodi so si kranjski in tržiški pogorelci z obrtno pridnostjo, podjetnostjo in živahno trgovino kmalu opomogli.
Intendant za Gorenjsko je po teh nesrečah v začetku junija 1811 izdal okrožnico, v kateri je opozarjal na nevarnost ognja. Nevarnost je bila še posebej velika na podeželju, kjer so bile hiše večinoma lesene. Intendantova protipožarna navodila za naše kraje seveda niso bila nič novega. Že v devetdesetih letih 18. stoletja so namreč izdali protipožarna navodila za Štajersko in Kranjsko.
Devetnajsto stoletje so zaznamovali še nekateri hudi požari. Že leta 1809 je v Selcih zaradi neprevidnosti novega ključavničarja »pri Šoštarju« v eni uri pogorelo petdeset hiš z župno cerkvijo vred. Požar je upepelil tudi vse hleve, pode in kozolce. Leta 1834 je gorelo v Mengšu, Postojni in Šiški, pogorele pa so tudi Toplice pri Novem mestu ter Vače nad Litijo. Spomladi leta 1835 je gorelo v Radovljici, leta 1840 so pogoreli Stranje, Tomačevo in Trboje pri Smledniku, dve leti kasneje pa je ogenj v Mengšu uničil kar 52 hiš. Leta 1843 je ogenj v Naklem poleg nekaterih hiš zajel tudi župno cerkev in zvonik, manjših ali večjih požarnih nesreč pa bi se dalo našteti še več.
Gasilsko službo so v naših krajih organizirali že Rimljani. Ljubljana je dobila prvi požarni in gasilski red leta 1676. V času Marije Terezije so bili sredi 18. stoletja izdani novi požarni redi, ki so na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem urejali varnostne predpise za podeželje in mesta. V začetku leta 1773 je kranjsko deželno glavarstvo izdalo požarni in gasilski red, ki je nalagal številne dolžnosti zlasti obrtnikom, četrtnim mojstrom in stražnikom. Za požarno službo so zelo skrbeli Francozi v času Ilirskih provinc (1809–1813), ki so zahtevali, da so občine zelo povečale prispevke za gasilstvo.
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Breznici pri Radovljici se je 20. 5. 1734 rodil slovenski čebelar in slikar Anton Janša. Bil je sicer svetovno znan čebelar, ki pa se je nekaj časa preživljal tudi s slikarstvom na Dunaju, tako kot oba njegova brata in nečak. Najprej je delal kot grajski vrtnar v Radovljici. Ko je bil star 32 let, je odšel v bakrorezno risarsko šolo akademije likovnih umetnosti na Dunaj in se deloma preživljal s slikarstvom. Leta 1770 je začel poučevati na Dunaju kot cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva.