Ustvarjali so po lastni podobi

Razstave avtoportretov so v slovenskem likovnem prostoru prava redkost. Mogoče tudi zato, ker avtoportret ni le podoba katerega koli portretiranca, ampak mnogo več pove o avtorju samem. Kako umetnik vidi samega sebe? »Zadnja velika razstava na to temo, z dvajset in več sodelujočimi, je bila leta 1958 ob deseti obletnici ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani. Kuriral jo je profesor dr. Luc Menaše, strah in trepet študentov, a hkrati tudi moj 'klobuk dol',« nagovor ob odprtju razstave začini umetnostna zgodovinarka in kustosinja Petra Vencelj, v nadaljevanju pa povzame zgodovino in pomen avtoportreta kot motiva v zgodovini likovne umetnosti – od starega Egipta in antične Grčije preko Albrechta Dürerja do flamskih mojstrov in slikarjev sodobnega slikarstva in aktualnega časa.

»Avtoportret sicer ni tema, ki bi izginila z likovne scene, res pa je, da se o njem prav pogosto ne pogovarjamo. Postal je neke vrste tabu, dasiravno se je avtoportret danes, ko je samopredstavitev umetnikov zelo pomembna, izkazal predvsem v tako imenovanih selfijih, torej sebkih,« poudarja Vencljeva, ki je s pobudo želela predvsem obuditi ta žanr, hkrati pa jo je tudi zanimalo, ali se bodo člani društva odzvali, saj je za ta izziv nedvomno treba imeti tudi določeno mero poguma. »Zdaj, ko si lahko ogledamo to čudovito razstavo, sem zelo zadovoljna, lahko bi rekla nadhvaležna in izjemno presenečena nad dobrim odzivom.«

Na razstavi z avtoportreti sodeluje kar 27 avtorjev, od tega so dela treh pokojnih članov – Melite Vovk, Vinka Tuška in Izidorja Jalovca – prispevali sorodniki oziroma prijatelji. Polovica vseh sodelujočih je svoje avtoportrete ustvarila posebej za to razstavo. »Tokrat smo bolj uravnoteženi kot v parlamentu, saj je polovica avtoportretov ženskih, polovica pa moških,« je zadovoljna Petra Vencelj. Poleg omenjenih na razstavi sodelujejo še Mitja Bokun, Brut Carniollus, Boleslav Čeru, Boge Dimovski, Domen Dimovski, Irena Jeras Dimovska, Nataša Druškovič, Andreja Eržen, Lojze Kalinšek, Biserka Komac, Marko Lukan, Martina Marenčič, Mira Narobe, Irena Orel, Miha Perčič, Eva Petrič, Janez Ravnik, Evelin Sitar, Nejč Slapar, Tomaž Šebrek, Lučka Šparovec, Maruša Štibelj, Klavdij Tutta in Ladijana Vijay.

Razstava je zelo pisana, tako kot so raznolike likovne govorice posameznih avtoric in avtorjev. Ti so ustvarjali tako v klasičnih tehnikah, kot so olje na platnu, risba s tušem, ogljem, svinčnikom, v različnih vrstah grafike kot tudi s sodobnimi mediji, kot so digitalni print, svetlobni objekt … »Lahko rečem, da gre za kvalitetna dela, pri postavljanju razstave pa me je veselilo tudi dejstvo, da je v društvu kar nekaj mlajših članic in članov, ki imajo veliko volje za delo in uveljavljanje na likovni sceni. Vsako avtorsko oko gleda na svoj način, prav tako bodo na razstavljene avtoportrete gledali obiskovalci. Naj dela spregovorijo sama,« je še povedala Petra Vencelj. Še kako se lahko strinjamo z njo.