Hrana ljudem, ne smetem

Jesenice – Neja Šmid je prostovoljka (ob tem pa tudi gledališčnica, lektorica v gledališču, lutkarica, mladinska delavka, feministka in še kaj). Je tista ženska, ki je na Jesenice pripeljala projekt Viški hrane, ki poteka pod okriljem Slovenske filantropije. Ta se je začel leta 2014 v Ljubljani in Neja je bila zraven od začetka. Ko se je nedavno iz prestolnice preselila nazaj na Jesenice, pa je z njo v mesto pod Mežaklo prišel tudi ta humanitarni projekt, ki deluje pod geslom Hrana ljudem, ne smetem. Kakovostna živila in tople obroke, ki ostajajo v restavracijah, dijaških domovih, kuhinjah šol in v trgovinah, razdelijo ljudem, ki jih potrebujejo – in tako se hrana ne zavrže. Hrano razvaža in deli ekipa prostovoljcev, projekt so začeli izvajati v Ljubljani in ga hitro razširili tudi v druge kraje, decembra lani torej tudi na Jesenice.

Dvajset kilogramov hrane

Vsak večer, razen ob nedeljah, malo čez osmo uro zvečer, tako Neja in še šest njenih prijateljev prostovoljcev – Gaj, Olja, Marijana, Niko, Zoran in Aleksandra – v trgovskem centru Hofer na Jesenicah prevzamejo hrano, ki bi jo sicer zavrgli. Gre predvsem za pekovske izdelke, kot so kruh, žemlje, rogljički in ostalo pecivo, ki ob 20. uri, ko se trgovina zapre, ostanejo na policah. Poleg tega prevzamejo tudi sadje in zelenjavo, ki sta sicer še povsem užitna, vendar pa ju ne morejo več prodajati, ker je denimo en sadež v zavoju poškodovan.

Po besedah Neje Šmid vsak dan prevzamejo okrog dvajset kilogramov hrane, na seznamu pa imajo 61 prejemnikov, ki živijo vse od Koroške Bele do Plavža. »Hrano prevzamemo vsak večer, razen ob nedeljah, ko je trgovina zaprta. Niti enkrat doslej prevzema nismo odpovedali, res pa je, da prevzemniki morajo biti pokonci vsaj do devetih, pol desetih zvečer, da jim hrano dostavimo,« pripoveduje Neja.

Seznam prejemnikov dobijo na Centru za socialno delo Jesenice, nekaj imen tudi pri nevladnih organizacijah, o kakšnem posamezniku ali družini, ki potrebuje pomoč, izvedo tudi od znancev ali prijateljev. Med prejemniki so tako mladi kot upokojenci, samski in družine, po Nejinih izkušnjah pa je tudi veliko skrite revščine, denimo ljudi, ki uradno niso revni, a se dejansko tako težko prebijajo skozi mesec, da jim zmanjka celo za hrano.

Veseli bi bili novih prostovoljcev

Kot pravi Neja, bi bili veseli tudi novih prostovoljcev, zlasti takih z avtomobilom, ki bi bili pripravljeni vsaj kak večer v tednu odpeljati hrano do uporabnikov. Povrnejo jim tudi potne stroške. Če bi bilo prostovoljcev več, bi se za prevzem viškov hrane lahko dogovorili še z drugimi trgovinami.

Kot dodaja Neja, gre za res lep projekt, s katerim pomagajo nahraniti lačne ljudi, obenem pa hrana ne pristane v smeteh.