Odprte strani v Gorenjskem glasu

Leta 1991 je bila rubrika Gorenjskega glasa Prejeli smo, Odmevi oziroma Pisma, podlistek zagotovo med bolj branimi. Rekli ji bomo kar pisma bralcev, ker so to dejansko bila. V pismih oziroma krajših sestavkih so bila zapisana različna mnenja, komentarji, pritožbe, kritike, odzivi, odmevi, kakšna pohvala … In pisma bralcev po tridesetih letih v Gorenjskem glasu še vedno radi prebiramo.

Pisana beseda je imela vedno svojo moč. Najbolj neposreden način komunikacije s širšo javnostjo so v časopisih pisma bralcev. Časopisi pa so že od nekdaj tisti medij, ki je javnosti najbolj dostopen. Uredništva časopisov so svoje bralce celo spodbujala, naj jim pošljejo kakšne zanimivosti, izrazijo svoje mnenje ali pa morda sprožijo razpravo o kakšni pereči temi. Zato ne preseneča, da je bil odziv bralcev Gorenjskega glasa dober. Rubriko s pismi bralcev smo leta 1991 sprva našli na peti ali šesti strani, proti koncu leta pa ji je uredništvo prostor našlo v zadnji tretjini časopisa. Pomembnejše so postajale druge novice, npr. osamosvajanje Slovenije, stečaji tekstilnih tovarn, brezposelnost, gradnja cest in podobno.

Leta 1991 se je v Gorenjskem glasu zvrstilo 85 komentarjev, 42 različnih mnenj, 37 odzivov in 25 odgovorov na različne teme, 22 kritik, 15 pojasnil, 6 odmevov in nekaj pritožb, pohval, pobud, zahval ter izjav. Najpogostejše teme so bile turizem, politika, urbanizem, kultura, narodnoosvobodilni boj, delavska problematika, sindikalno gibanje, skrb za okolje, šolstvo ter vzgoja. Tako smo lahko prebirali, da turistična agencija Alpetour ni bila prava izbira za potovanja in da se je Slovencem kolcalo po okrajih. Občinska konferenca ZSMS Kranj se je spraševala, ali je Radio Kranj kranjski megasrček ali kranjski megakakec, bralka Anja se je pritoževala nad tem, da so med izžrebanci nagradne križanke pogosto ista imena. Nekdo je napisal pismo tedanjemu predsedniku predsedstva SFRJ Stipetu Mesiću, spet drugi se je pritoževal nad črnimi gradnjami na Škofjeloškem in nad vandalizmom na pokopališču v Lescah ter v Prešernovem gaju. Hvaležna tema je bila kultura, bodisi ljubiteljska ali pa tista, ki se jo je dalo videti v gorenjskih kulturnih ustanovah. Še vedno so bili živi spomini na narodnoosvobodilni boj. Takrat sta nekaj prahu dvignili razstavi v Gorenjskem muzeju, Gorenjski kraji in ljudje v prvi in drugi svetovni vojni ter Po sili vojak, na kateri se je odzval Ivan Jan. Mnogi so se spraševali, ali delovno mesto zagotavlja socialno varnost in kakšna je vloga sindikatov. Bohinjci so se pritoževali, da je v Triglavskem narodnem parku čisto preveč turistov, za katerimi morajo vsak ponedeljek pobirati na tisoče smeti. Skupina staršev iz Škofje Loke je imela pripombe glede sporeda RTV Slovenija in je želela ukinitev vseh tistih oddaj in filmov, ki »vzbujajo v mladi generaciji nekulturne in nehumane vzorce obnašanja«. Teme so bile vsekakor zelo raznovrstne.

Avtorji pisem bralcev so prihajali iz različnih krajev na Gorenjskem, od Kranja, Jesenic, Radovljice, Mojstrane, Bohinja in Bleda do Škofje Loke, Železnikov in Dražgoš. Nekatera imena lahko zasledimo večkrat, npr. Eda Torkarja, Ivana Jana, Franceta Logarja, Stanislava Klepa in Janeza Globočnika. Večina pisem je bila enkratnih zapisov, manj je bilo takih, ki so se nadaljevala. Včasih pa se je na določeno temo vendarle razvila živahna razprava. V nekaj nadaljevanjih so bralci v Gorenjskem glasu lahko prebirali polemiko o tem, zakaj je 5. avgust praznik Občine Radovljica, ali pa o novem zakonu o lastninjenju ter o jukatanskem škofu Diegu de Landi v Poljanah.

Pisma bralcev so imela in imajo še vedno svoj čar. Še vedno je nekaj tiste negotovosti, ko avtor pisma ne ve, ali ga bo uredništvo časopisa sploh objavilo. In če ga že bo objavilo, na kakšen odziv drugih bralcev bo naletelo? Bo sprožilo kakšno polemiko? Vse to so vprašanja, ki morda še danes bralce Gorenjskega glasa spodbujajo k pisanju pisem z raznovrstno in zanimivo tematiko. Saj veste, kaj pravijo: nobeno vprašanje ni neumno, neumni so samo odgovori. In odgovor na marsikatero vprašanje, kritičen pogled ali pa le skromno mnenje že trideset let lahko najdemo v pismih bralcev v Gorenjskem glasu.