Pogled iz nove opazovalnice

Hraše – Mokrišča so v zadnjih letih močno ogrožena in hitro izginjajo. Zato v projektu Zgodbe naših mokrišč, ki se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas, poteka pa med letoma 2019 in 2021, želijo opozoriti na pomembnost manjših lokalnih mokrišč, med drugim izboljšati njihova stanja in urediti infrastrukturo za obiskovalce. Eno takšnih mokrišč sta Hraški mlaki. Sredi junija so tam odprli opazovalnico za ptice. Investicija je bila vredna nekaj manj kot 24 tisoč evrov, v pretežnem delu jo je sofinancirala Evropska unija.

Občina Medvode je le ena izmed partneric v omenjenem projektu, v katerem sodelujejo še občine Mengeš kot vodilni partner, Trzin in Vodice ter OŠ Mengeš in Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj in OE Ljubljana. Mokrišča so ekosistemi, ki imajo lastnosti tako vode kot kopnega. Zato imajo zelo veliko vrstno raznolikost ter redke in posebne rastlinske in živalske vrste, ki so se prilagodile življenju v takšnem okolju. Pomembna so tudi za človeka, saj varujejo pred poplavami in sušo ter prečiščujejo pitno vodo. So tudi vir dobrin ter učilnica v naravi.

Opazovalnica prvi korak

V Hrašah ptice in druge živali sedaj lahko opazujemo, ne da bi jih pri tem motili, in sicer skozi line nove ornitološke opazovalnice. To je prvi korak k oživljanju omenjenega območja. Hraški mlaki sta eni redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Sta sekundarnega nastanka, saj sta imeli dolga leta vlogo deponije odpadne vode iz bližnje živinorejske farme. Po opuščanju deponije se je razvil sekundarni biotop za različne ogrožene rastlinske in živalske vrste. Obišče ju več kot sto različnih vrst ptic, kar predstavlja približno tretjino vseh opaženih vrst ptic v Sloveniji. Ob mlakah se spreletava več kot trideset vrst kačjih pastirjev. Vsako leto v Hrašah poteka tudi akcija Pomagajmo žabicam čez cesto. Njihova pot jih vodi prav do mlak, ki ju ogrožajo spiranje hranil iz kmetijskih površin, neurejene komunalne odplake, vnos rib, odvzemi vode ter invazivne tujerodne vrste.

Za razvoj in ureditev območja se zavzemajo tudi na Občini Medvode, hkrati pa se zavedajo, da jih na poti čaka še kar nekaj izzivov, po besedah župana Nejca Smoleta od ureditve samega lastništva do tega, da skupaj ugotovijo, kaj bi si mikro lokalna skupnost sploh želela, kaj so tiste vsebine, ki bi jih želeli tukaj razvijati. »Če želimo naprej z resnimi koraki, bo pomemben angažma občine, še bolj vesel pa bi bil, če bi bil to tudi državni angažma, ker gre za naravno vrednoto državnega pomena. Veliko okno priložnosti vidim v postopku komasacije, ki ga je občina prijavila na razpis in obsega 350 hektarjev zemljišč tukaj okrog. To je idealna možnost, da tudi to območje lastniško uredimo. To bi postavilo temelje za nadaljnji razvoj. Če do tega ne bo prišlo, bo ob izrednem razumevanju tako mikro lokalne skupnosti kot lastnikov zemljišč možno izpeljati še kakšen manjši projekt, o večjih, tudi bolj evropsko naravnanih, pa bomo lahko le sanjali. Tisti, ki se nekoliko več ukvarjajo s prihodnjimi finančnimi perspektivami, pravijo, da je to zgodba, ki bo posebej aktualna vse do leta 2027, na nas pa je, ali bomo znali to izkoristiti ali ne,« je dejal Smole. Območje Hraških mlak je skoraj v celoti v zasebni lasti.

Fotografije ptic in izobraževalna tabla

V leseni opazovalnici so na ogled fotografije ptic Toneta Trebarja, ornitologa in fotografa, postavljena pa je tudi izobraževalna tabla Pomagajmo žabici najti pravo pot. Koncept in vsebina sta delo Nike Hrabar iz Zavoda RS za varstvo narave, z ilustracijami pa jo je opremila Ines Zgonc iz Zavoda Terra Rossa. Na njej je prikazana selitvena pot dvoživk. Obiskovalci žabico primejo in jo peljejo na pot, zraven pa izvedo marsikaj zanimivega o njenem življenju.