Oblikovanje novih gorenjskih občin

Na začetku devetdesetih let je bila Gorenjska razdeljena v pet družbenopolitičnih skupnosti oziroma občin s središči v mestih Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice in Škofja Loka. V novi državi so bile oblikovane teritorialno manjše občine, v katerih prebivalce v večji meri povezujejo skupni interesi in potrebe, hkrati pa se lažje zagotavljajo pogoji in javne storitve za njihovo zadovoljevanje. Naloga občine je tako urejanje področij komunale, prostora, šolstva, socialnega varstva in drugih lokalnih zadev, kot je skrb za požarno varnost, javni red, okolje, reševanje ekoloških vprašanj itd. Župani in člani občinskih svetov se volijo neposredno, za štiriletni mandat. Prve lokalne volitve so bile decembra 1994 in z začetkom naslednjega leta so nove občine dejansko začele delovati. Hkrati so bile za opravljanje nalog države na lokalni ravni reorganizirane upravne enote, ki so teritorialno obsegale območja prejšnjih velikih občin in jih je na Gorenjskem pet.

Pred ustanavljanjem novih občin je bil 29. maja 1994 izveden referendum, na katerem se je ugotavljala volja prebivalcev o načrtovanih novih občinskih mejah. Na Gorenjskem je bilo določenih 26 referendumskih območij, v tedanji občini Jesenice pet, v Kranju in Radovljici sedem in v Škofji Loki šest, Tržič pa je še naprej ostal enotno območje. S predlogom za novo občino so se strinjali prebivalci na območjih Rateče - Planica, Jezersko, Radovljica in Tržič. Precej visoka je bila tudi podpora v Kranjski Gori, Kranju, Kropi in Železnikih. Drugje pa ljudje niso bili tako naklonjeni vključitvi v manjše občine. Državni zbor je 3. oktobra 1994 sprejel zakon o ustanovitvi novih občin, s katerim je bil določen njihov obseg, pri čemer pa ni bila vedno upoštevana na referendumih izglasovana volja prebivalcev. V statistični regiji Gorenjska, ki predstavlja desetino ozemlja Slovenije, je bilo sprva ustanovljenih 15 občin, med katerimi je status mestne občine imel le Kranj. V naslednjih letih je prišlo do več pobud in referendumov za izločitev nekaterih naselij in ustanovitev novih občin, kar je bilo uresničeno s kasnejšimi spremembami zakonodaje.

V novo občino Jesenice je bilo vključenih 21 naselij s 26.260 prebivalci, kar je bila velika večina (83 odstotkov) nekdanje velike jeseniške občine. Vendar je bilo že leta 1998 izločenih deset naselij s skoraj štiri tisoč prebivalci in je bila oblikovana nova občina Žirovnica. Kraji v Zgornjesavski dolini so bili povezani v občino Kranjska Gora, ki je z 256 kvadratnimi kilometri po površini druga največja gorenjska občina, vendar je z okrog 5300 prebivalci med najredkeje poseljenimi. Hkrati pa ima kot turistično območje veliko občasnih stanovalcev in obiskovalcev.

Občina Tržič z novo občinsko ureditvijo ni doživela teritorialnih sprememb. Obsega 35 naselij na dobrih 155 kvadratnih kilometrih. V zadnjem desetletju se je število prebivalcev rahlo zmanjšalo na okrog 14.880.

V mestno občino Kranj je bilo vključeno območje mesta in 47 okoliških naselij z 51.600 prebivalci, kar je predstavljalo tretjino ozemlja in skoraj tri četrt prebivalcev nekdanje velike kranjske občine. V širšem zaledju Kranja so se okrog večjih podeželskih središč oblikovale občine Naklo, Šenčur, Preddvor in Cerklje na Gorenjskem. Zaradi ugodnih prometnih povezav in bližine mesta se hitro urbanizirajo, tako da ves čas beležijo rast števila prebivalcev, tudi na račun priseljevanja. Leta 1998 je prišlo do spremembe v občini Preddvor, ko je Jezersko, skupaj z naseljem Kokra postalo samostojna občina. Z 69 kvadratnimi kilometri in okrog 640 prebivalci je najredkeje poseljena gorenjska občina.

V novo občino Radovljica je bila vključena petina ozemlja nekdanje velike radovljiške občine in danes šteje dobrih 19 tisoč prebivalcev. Nova občina Bohinj je s skoraj 334 kvadratnimi kilometri največja občina na Gorenjskem, vendar je to večinoma gorski svet, šteje pa dobrih pet tisoč prebivalcev. Občina Bled je najprej obsegala 22 naselij. Leta 2006 se je za več kot polovico zmanjšala, ko je bila z izločitvijo 12 naselij ustanovljena nova občina Gorje.

Na škofjeloškem so bile leta 1994 oblikovane občine Škofja Loka, Železniki v Selški dolini ter Gorenja vas - Poljane in Žiri v Poljanski dolini. Do manjših sprememb je prišlo leta 2002, ko je bilo naselje Bukov Vrh izločeno iz občine Škofja Loka in priključeno občini Gorenja vas - Poljane, medtem ko je naselje Sveti Lenart iz občine Železniki prišlo pod škofjeloško občino.

Gorenjsko statistično regijo danes sestavlja 18 lokalnih skupnosti z 206.620 prebivalci, vendar v zgodovinskem kontekstu h Gorenjski prištevamo tudi občine na jugovzhodu, ki so del osrednjeslovenske statistične regije. Na južnem delu Kranjsko-Sorškega polja sta bili na novo ustanovljeni občini Medvode in Vodice. Občina Kamnik je sprva obdržala enak teritorialni obseg, nato pa je bila leta 1998 z izločitvijo 14 naselij ustanovljena občina Komenda. Nekdanja velika domžalska občina je bila razdeljena na občine Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica in nato leta 1998 še občino Trzin.

V vseh občinah so v dveh desetletjih in pol izpeljali številne gradnje infrastrukture in javnih objektov, v veliki meri tudi s pomočjo evropskih sredstev, kar je bistveno dvignilo kakovost življenja občanov. Predvsem pa se je med prebivalstvom močno okrepila lokalna zavest in so se okrepile povezave manjših krajev z novimi občinskimi središči.