Delavska malca že na jedilnikih jeseniških gostiln

Jesenice – Na Jesenicah je zaživel projekt Delavska malca, v sklopu katerega je v restavracijah in gostilnah že mogoče naročiti jedi, ki so jih včasih jedli jeseniški delavci bodisi v fabrški kantini bodisi doma. K projektu je za zdaj pristopilo šest jeseniških gostiln oziroma restavracij: Kmečki turizem Pr' Betel, Restavracija Kazina, Dom Pristava, Gostilna in picerija Turist, Gostilnica in pizzerija Chilli in Bistro Oaza, ki so Delavsko malco vključile na svoje jedilnike.

V projektu sta moči združila Gornjesavski muzej Jesenice in Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR). Kot sta povedala Špela Smolej Milat iz muzeja in Ambrož Černe iz RAGOR-ja, na Jesenicah že nekaj let dajejo poudarek kulinariki – z različnimi delavnicami, razstavami ... A ker je hrana vendarle nekaj, kar je treba tudi okusiti, so prišli na idejo, da bi domače jedi ponudili tudi kot malice v gostilnah oziroma restavracijah. Gre za jedi, kakršne so kuhali v fabrških kantinah ali so jih na domačo mizo postavljale delavske gospodinje, na primer: meso iz župe, govnač in jabuka v šlafroku, ajmoht z žganci ali vaseršpoclni, fržolova župa in omlete z marmelado, jesihflajš z jajcem, kranjska klobasa in okisan fržov, ješprenj s suhimi rebri in šmorn, suh vratnik in endivija s krompirjem, tenstana jetrca s polento ...

Nekatere jedi izhajajo iz Primorske, kot denimo jota, frika, luštrkajca, ki so na Jesenice prišle z delavci, ki so se z vlakom vozili na delo s primorske strani, mnogi pa so na Jesenicah tudi ostali. Številne jedi pa so se na Jesenicah 'udomačile' s priseljenci iz držav bivše Jugoslavije, tako so fabrške kantine že kmalu ponujale pasulj, filane paprike, sarmo, musako, pite in burek ...

Vse te jedi so vključili v nabor jedi, ki jih gostinci lahko ponujajo pod enotnim imenom Delavska malca. Pripravili so tudi publikacijo z naslovom Delavska malca, v kateri so jedi naštete, opisane in predstavljene s fotografijami, ter posneli promocijske filmčke, v katerih so sodelovali učenci turističnih krožkov iz projekta Turizmu pomaga lastna glava.

Kot je povedala Špela Smolej Milat, je projekt namenjen tako domačinom, da se spomnijo, 'kaj je mama včasih kuhova', kot tudi turistom, ki pridejo v mesto in pogosto vprašajo: »Kaj pa se tukaj je?«

Ambrož Černe pa je dodal, da na ta način znanje o naši prehranski dediščini ne le zapišemo, ampak tudi prenašamo na krožnike ...