Planinskemu vestniku visoko državno priznanje

Ljubljana – Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, ki nepretrgoma izhaja še danes. Prvo številko Planinskega vestnika je februarja leta 1895 izdalo Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske zveze Slovenije (PZS), ki je nastalo le nekaj let prej. Od takrat je minilo 126 let, v tem času je revija nekajkrat stala na robu propada, preživela pa je tri vojne, zamenjala dva formata in samo osem glavnih urednikov ter ostala zvesta svojemu izročilu.

»Revija je lahko preživela in živi tako dolgo časa predvsem zato, ker nikoli ni bila komercialna. Če bi jo kdaj v preteklosti prevzela pod okrilje kakšna časopisna hiša, je danes verjetno ne bi bilo več. Dobička namreč revija nikoli ni prinašala. Uredništvo revije ni bilo nikdar profesionalno, vedno so jo urejali in ustvarjali zanesenjaki, ki so v tem svojem delu našli zadovoljstvo in veselje in ne iskali gmotnih koristi. To je tako kot v gorah, kjer pravimo, da radi zahajamo v nekoristni svet, vendar ne vemo, zakaj. Ker so tam, ker je tam lepo in ker nas gore izpolnjujejo. Tudi mene in moje uredniško delo pri Planinskem vestniku izpolnjuje. Naši zvesti naročniki so temelj obstoja te revije. Sploh ni malo primerov, ko je bil nekdo naročnik dolga desetletja, po tem pa je naročnino za njim prevzela naslednja generacija. Verjetno je revija v tem smislu svojevrsten fenomen, ampak v resnici to niti ni presenetljivo. Tudi ljubezen do gora se od starih staršev velikokrat prenaša na njihove otroke in kasneje na vnuke,« pravi Kamničan Vladimir Habjan, ki je urednik Planinskega vestnika od leta 2001, vesel, da je njihovo vlogo prepoznala tudi država.

V 126 letih neprekinjenega izhajanja je izšlo skoraj 1300 številk revije na več kot 55.000 straneh in pri njihovem ustvarjanju je sodelovalo skoraj 11.000 avtorjev. Predsednik Borut Pahor je priznanje uredniku izročil zato, ker je, kot pravi, prepoznal kulturno in strokovno vrednost stopetindvajsetih let izhajanja revije. V vseh teh letih je namreč revija zaznamovala slovenski kulturni prostor, tako da je ohranjala slovenski jezik in bogatila gorniško dediščino.