Sistem deluje dobro

Zgornji Brnik – Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana in v Univerzitetnem kličnem centru v Ljubljani je v soboto Uprava RS za zaščito in reševanje izvedla državno praktično vajo Vaja Fraport 2021, na kateri so preverili usposobljenost in organiziranost različnih reševalnih služb in ekip v primeru množične letalske nesreče, njihovo sodelovanje na terenu in predvsem preveriti sposobnost zdravstvenega sistema in reševalnih služb za delovanje v trenutnih razmerah za sprejem tako velikega števila oskrbovancev.

Vaja, v katero je bilo vključenih več kot 320 oseb, je temeljila na predpostavki, da je prišlo do težav med pristajanjem letala, ki je nato zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze. V letalu je bilo 146 potnikov s šestimi člani posadke, od katerih je bilo več kot sto poškodovanih. Med njimi je bilo deset težje poškodovanih, ki so ostali v letalu, vsem preostalim pa je se s pomočjo letalskega osebja uspelo evakuirati.

Sistem deluje zelo dobro, službe so sodelovale in opravile svoje naloge tako, kot je bilo predvideno v obsegu vaje in njenem scenariju, je po opravljeni kratki analizi po koncu vaje ocenil vodja vaje Leon Behin. »To se je odražalo pri ustrezni obravnavi vseh poškodovanih, v ravnanju relativno varovanega območja samega letališča Jožeta Pučnika kakor tudi pri transportu in vsem ostalem,« je dejal. Ugotovili pa so tudi, da je pri določenih aktivnostih možno izvesti določene izboljšave.

Travmatolog v UKC Ljubljana dr. Simon Herman je pojasnil, da se potencialna množična nesreča ne ozira na epidemijo in lahko nastopi kadarkoli. »Kot vedno naredimo analizo in potem uporabimo rešitve problemov, ki smo jih zaznali, tudi pri rednem delu,« je razložil.

Zadnja nesreča pred petinpetdesetimi leti

Pri vaji je sodelovala tudi Dispečerska služba zdravstva v Ljubljani, ki dnevno obravnava približno 350 intervencij. Ob posebnih dogodkih je njena naloga vzpostaviti celovit pregled nad stanjem in posredovati informacije vsem, ki jih potrebujejo, je razložil vodja dispečerske službe Andrej Fink. »Naša dolžnost je, da takšen poseben dogodek ne vpliva na redno delo, zato oblikujemo posebno delovno telo, ki izvaja krizno vodenje,« je povedal. Tokrat so bili v pomoč Osnovnemu zdravstvu Gorenjske, ki bi zaradi obsega potrebovalo dodatno pomoč iz cele države, dispečerska služba pa med drugim na podlagi prejetih podatkov tako optimalno razporeja reševalna vozila in poškodovane osebe na proste kapacitete celotne države.

V Fraportu Slovenija so na vaji preizkusili in preverili tudi določene ukrepe iz načrta zaščite in reševanja letališča, kjer gre predvsem za odziv in posredovanje gasilske enote letališča, je povedal poveljnik Civilne zaščite v letališki družbi Milan Dubravac. »Hkrati pa smo preverjali tudi naše alarmne kroge, torej obveščanje po liniji odgovornih v podjetju,« je dodal. Zadnja velika letalska nesreča v Sloveniji se je sicer zgodila leta 1966, po tem pa letalskih nesreč z velikim številom udeležencev na srečo ni bilo, je še dejal Dubravac in ocenil, da večjih letalskih nesreč v Sloveniji že tako dolgo ni bilo tudi zaradi visokih državnih in mednarodnih standardov v letalstvu.

»Ne glede na to, da se nahajamo v covidrazmerah, gre naša zahvala vsem sodelujočim. Na vaji je sodelovalo več kot 320 oseb. Nekaj je bilo prostovoljnih, nekaj pa tudi profesionalnih služb v tem sistemu in dejstvo je, da je take vaje treba organizirati in izpeljati v takih razmerah, ne samo iz vsebinskega dela, ampak tudi v sistemu delovanja v zelo specifičnih razmerah, da ne poslabšujemo še katerih drugih razmer v covidu in hkrati tudi pri samih poškodovancih,« je še povedal Leon Behin.

Na vaji so veljali strogi ukrepi za omejevanje širjenja okužb, zato je bil del vaje zaprt za javnost.