Bodo ostali brez »urgence«?

Ljubljana, Kranj – V delovni skupini ministrstva so pri­pravili predlog reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči (NMP), vendar pa, kot je opozorila bralka, zaposlena v eni izmed enot NMP (njeno ime hranimo v uredništvu), se s tem močno zmanjšuje število dežur­nih mest z zdravnikom. Opozarja, da bi bili številni kraji prikrajšani za oskrbo ljudi v primeru po­slabšanja zdravstvenega stanja. »Če bodo poklicali številko 112, bodo sicer oskrbljeni, vendar bo prišla ekipa NMP iz bolj oddaljenega kraja, kjer bo po novem sistemu vzpostavljen urgentni center ali satelitski urgentni center. Pomoč bo tako prišla kasneje, kar seveda vodi v bistveno slabše rezultate zdravljenja ali v resnično nujnih primerih (npr. srčni zastoj, kjer vsaka minuta, ko bolnik ne prejme primerne oskrbe, zmanjša možnost preživetja za deset odstotkov) celo do razlike med preživetjem in smrtjo.« Posledica ukinitve dežurnih mest bi tudi dodatno povečala gnečo na obstoječih oddelkih NMP.

»Trenutno je v Sloveniji dobrih petdeset dežurnih mest, ki delujejo vse dni v tednu, tudi v nočnem času in ob koncih tedna, in kjer lahko ljudje v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja poiščejo pomoč. Zdravniki iz teh dežurnih mest opravljajo delo v ambulanti NMP, sprejemajo klice za posvete v času dežurstva, prav tako se odzovejo na klic 112 in z reševalnim vozilom izvozijo na teren, kjer nudijo nujno oskrbo bolnikom ali poškodovancem,« pojasnjuje bralka v pismu. Kot dodaja, »ministrstvo reorganizacijo upravičuje predvsem z nižjimi stroški in manjšimi obremenitvami družinskih zdravnikov, ki opravljajo del dežurne službe (vanjo se sicer vključujejo tudi drugi profili zdravnikov, predvsem urgentni), vendar to gotovo ne odtehta vseh slabosti, ki jih nov sistem prinaša«. Dežurni zdravnik pregleda tudi precej pacientov, ki jim ob trenutnih razmerah ne uspe v doglednem času priti na pregled k osebnemu zdravniku oziroma osebnega zdravnika sploh nimajo.

Odločen protest

... proti napovedani ukinitvi NMP na območju občin Kamnik in Komenda s preusmeritvijo delovanja te službe v Domžale so na ministra za zdravje naslovili kamniški in komendski župan Matej Slapar in Stanislav Poglajen ter direktor ZD dr. Julija Polca Kamnik Sašo Rebolj. Predlog reorganizacije NMP je zanje nesprejemljiv, saj bi to pomenilo, da se na celotnem območju obeh občin, ki imata skoraj 37 tisoč prebivalcev, dostop do zdravnika v nujnih primerih tako rekoč ukine. »Do najbolj oddaljene točke v občini Kamnik znaša razdalja skoraj trideset kilometrov, zato si je nemogoče predstavljati, da za tako oddaljena naselja oz. njeno prebivalstvo predvidena sprememba organiziranosti omenjene službe ne bi predstavljala težav,« so ponazorili.

Iz Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG), ki povezuje osrednjegorenjske zdravstvene domove, pa so sporočili, da z vsebino in domnevnimi načrti ministrstva za zdravje glede reorganizacije ambulant NMP (še) niso seznanjeni. »Naše lokalne 'urgence' tako do nadaljnjega delujejo v polnem obsegu in na naslednjih lokacijah – v Kranju, kjer je največja enota na Gorenjskem, sledijo Jesenice, kjer sodelujemo z jeseniško bolnišnico, 24-urno dežurno prisotnost NMP imamo tudi v Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu.« Dežurna ambulanta je pomembna tudi za območji Bohinj in pa za Kranjsko Goro, kjer si prizadevajo za njeno vzpostavitev.

Na OZG se bodo na morebitne spremembe aktualne organiziranosti NMP odzvali, ko jih bodo z njimi seznanili. Če bi te vplivale na poslabšanje službe NMP na njihovem območju, se bodo odzvali s svojimi strokovnimi predlogi, so zagotovili v OZG. Na ministrstvu so za STA sicer povedali, da je reorganizacija NMP še v fazi usklajevanja.