Kulturna dediščina je obraz kraja

Krajevna skupnost Bled je pred kratkim organizirala predavanje o naravni in kulturni dediščini svojega kraja. Osrednja tema so bile vile na Bledu, ki »so svojevrsten zgodovinski moment in dajejo dušo strnjenim vaškim jedrom«.

Bled – Kulturna dediščina je obraz kraja in njegovih prebivalcev, meni Srečko Kunčič, predstavnik Krajevne skupnosti Bled in društva Spoštujmo Bled. Kot je pojasnil, stavbe, med katere sodijo tudi vile, niso uvrščene med kulturno dediščino le zaradi svojih arhitekturnih posebnosti, temveč tudi zato, ker imajo zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen. Lahko so povezane s pomembnimi osebami in dogodki politične, gospodarske in kulturne zgodovine. V občini Bled obsega register kulturne dediščine 340 enot.

Celovito varstvo dediščine

Blejsko območje je skozi zgodovino očaralo tako zavojevalce kot plemstvo in bogate industrialce, ki so ob upoštevanju naravnih značilnosti gradili objekte za počitek, in ne objektov, namenjenih gospodarski dejavnosti, je dejal Kunčič. Danes so lepote prostora zaščitene tudi z omejitvami, ki jih določa Ambient Bleda. »Varstvo kulturne krajine je lahko uspešno le v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo. Od kmetijstva, gozdarstva, poselitve, razvitosti in razvejanosti infrastrukture ter deležnikov, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo.«

Za varstvo stavbne dediščine skrbi država preko Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, občina ima ob tem lokalne urbanistične smernice, ki jih je treba upoštevati pri obnavljanju starih zgradb ali pri zamenjavi starih zgradb z novimi. »Praksa kaže, da so predpisane vsebine pogosto preohlapne in da jih investitorji velikokrat ne upoštevajo v celoti. Podobno se dogaja tudi z občinskim prostorskim načrtom, ki ni dovolj podroben, odstopanje od predpisanih norm pa se ne nadzira niti se ne kaznujejo kršitelji,« je dodal govornik.

Vsak poseg mora biti načrtovan

Domačini Bleda se ob tem zavzemajo za učinkovito zaščito zlasti območja Blejskega jezera in njegove okolice kot naravne in kulturne vrednote. »Vsak nameravan poseg vanj mora biti strogo načrtovan, dobro premišljen in mora upoštevati značilnosti krajine,« verjame Kunčič. Dodal je, da so pritiski na pozidavo elitnih lokacij v bližini jezera veliki.

Po njegovem mnenju je treba prekiniti prakso, ki posameznikom dovoljuje gradnjo na varovanih območjih. Preprečiti je treba možnost adaptacije vil na ta način, da se zgradijo ločene enote za turistično dejavnost, da se zmanjšujejo parkovne površine in vrt okoli vil. Zaustaviti je treba propadanje kulturne dediščine, ki lahko privede tudi do rušitve stavbe. Primer sta Vila Rikli in Vila Planika pod Stražo. Posamezne vile se po njegovem ne sme prodati več lastnikom niti dovoliti dostopa ter gradnje garaž za vsakega novega lastnika dela stavbe. »Določiti moramo standard za t. i. Blejsko vilo,« je poudaril.

Kunčič je prepričan, da so krajani dolžni skrbeti za kulturno dediščino in opozarjati pristojne inštitucije, če je ta ogrožena ali poškodovana. »Bled mora še bolj omejiti pozidavo pojezerja, če želi ohraniti posebno krajino, občina pa ob strokovni podpori državnih institucij sprejeti najvišje standarde zaščite in varovanja kulturne dediščine.«