Šola niso samo ocene

Novela zakona o osnovni šoli, ki jo je pred nedavnim sprejel državni zbor, je prinesla spremembe tudi na področju izobraževanja na domu. Pogoji za šolanje na domu so se bistveno zaostrili, med drugim novela uvaja ocenjevanje znanja iz vseh predmetov posameznega razreda, in ne le iz izbranih predmetov, kot je bilo to doslej. Kot so novost utemeljili na ministrstvu za izobraževanje, mora namreč učenec, ki se izobražuje na domu, pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne osnovne šole

A ocene so zgolj ena plat šolanja na domu. Ob koncu (pre)dolgih poletnih počitnic bo marsikateri otrok brez težav priznal, da že težko čaka začetek novega šolskega leta. Seveda ne zato, ker bi se tako veselili šolskega dela ter preverjanj in ocenjevanj, ampak ker že pogrešajo prijatelje, s katerimi se srečujejo v šolskih klopeh. V šolah otroci ne pridobivajo zgolj ocen, ampak sočasno poteka proces socializacije, sklepajo se zavezništva in prijateljstva, včasih tudi za vse življenje, obenem pa se naučijo delovati tudi v družbi ljudi, ki jim mogoče niso tako naklonjeni, kot so jim osebe iz domačega okolja. Ampak vse to je del odraščanja, ki nas oblikuje kot osebnosti in nas nauči samostojnosti. Za vse to so otroci, ki se šolajo na domu, prikrajšani. Tudi mama, ki je svojega otroka dve leti šolala na domu, je priznala, da ji še danes ostajajo v spominu žalostni obrazi otrok iz družin, ki so prav tako svoje otroke šolale na domu. Prepričana je, da so ti otroci zaradi ambicij staršev prikrajšani za ključne socialne veščine, ki jih lahko pridobijo le v šoli v družbi sovrstnikov. Danes tako brez težav prizna, da je ob vključitvi v javno šolo njen sin prav zaživel, pa čeprav si je bilo to boleče priznati.

Izkušnjo šolanja na domu smo v obdobju pandemije covida-19 občutili vsi starši, ki smo imeli v tistem času šoloobvezne otroke, a s pomembno razliko. Takrat so bili namreč staršem v pomoč učitelji, če ne drugega, vsaj z navodili glede nalog, ki so jih morali otroci opraviti. Tako so otroci v času šolanja na domu res pridobili vsaj večino znanja, kot bi ga tudi v šoli. A nečesa zagotovo ne bom pozabila iz tega obdobja, to je sijočih obrazov in navdušenega govorjenja drug prek drugega, ko sta se prvi dan po dolgem obdobju, ko so bili otroci doma, sin in hčerka vrnila iz šole. Pustimo ob strani, da ju je ob vrnitvi v običajno šolsko rutino začetno navdušenje kmalu minilo. A prav zato bi bilo verjetno smiselno posebno pozornost nameniti vprašanju, zakaj se toliko staršev odloča za šolanje na domu. Odgovor bi verjetno našli tudi v dokaj rigidnem šolskem sistemu, ki se kljub nekaterim popravkom ni bistveno spremenil od takrat, ko sem sama obiskovala šolo.