Če operater konča v stečaju

Ljubljana – Država je že v prejšnjih letih večkrat neuspešno poskušala sprožiti stečaj podjetja, pred dnevi pa je predlog podal Slovenski državni holding (SDH), in sicer po tem, ko jim ni uspelo skleniti dogovora o vračilu dolga.

Pri operaterju so se na predlog odzvali, da gre za »neutemeljeno in nedovoljeno dejanje, ki spominja na njihovo preteklo nezakonito prakso v primeru T-2«. Kritični so do tega, da je SDH kljub tekočim izvršnim postopkom in sodnim določbam, ki zahtevajo unovčitev zavarovanj, sprožil nov stečajni postopek. »Kljub dejstvu, da SDH zoper T-2 že vodi dva izvršilna postopka, v katerih še ni prišlo do unovčitve zavarovanj in v katerih sodišče odloča, ali je SDH sploh pravočasno sprožil postopek izterjave, je ta vložil nov predlog za stečaj, v katerem sam priznava, da višina obveznosti T-2 sploh ni znana,« so med drugim še zapisali v sporočilu za javnost v T-2.

Kot dodajajo, je bil predlog podan brez pravne podlage in temelji na neresničnih podatkih. »Podobni postopki v preteklosti so že bili spoznani za nezakonite s strani Ustavnega sodišča, kar je prineslo občutno škodo tako podjetju kot tudi državi,« so še zapisali.

Po pisanju medijev, ki jih povzema Slovenska tiskovna agencija, je spornih 120 milijonov evrov posojil, ki naj bi jih družba od državnih bank dobila za izgradnjo optičnega omrežja. V T-2 vztrajajo, da velik del teh sredstev nikoli ni prišel na njihov račun.

Odločitve v rokah stečajnega upravitelja

T-2 ima v svojem portfelju okoli 360 tisoč uporabnikov. Kaj bi se zgodilo, če bi zares končal v stečaju? Bi morali naročniki iskati novega?

Z vprašanji smo se obrnili na T-2, kjer odgovarjajo, da predlog na zagotavljanje storitev komitentov nima vpliva. Pojasnila pa so nam posredovali tudi z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, kjer so poudarili, da skladno z insolvenčno zakonodajo pravne posledice stečajnega postopka nastopijo šele z oklicem stečaja. »Do morebitnega oklica oziroma drugačnih odločitev sodišča v zvezi z uvedbo stečajnega postopka se za operaterjeve naročnike ne spremeni nič,« so poudarili na agenciji, kjer dodajajo, da tudi v primeru začetka stečajnega postopka ni zakonskih pogojev za avtomatično prenehanje naročniških pogodb s končnimi uporabniki. »Odločitev o tem, ali bodo odpovedane pogodbe z dobavitelji in drugimi sopogodbeniki, je v rokah stečajnega upravitelja,« pojasnjujejo na agenciji, kjer sicer dodajajo, da posebne zaščite za naročnike v primeru stečaja operaterja ne zakon o elektronskih komunikacijah ne insolvenčna zakonodaja ne predvidevata. »Velja pa poudariti, da je sodišče v preteklosti v postopku stečaja prav omenjenega operaterja dovolilo nadaljevanje poslovanja. To pomeni, da je operater ves čas trajanja stečajnega postopka opravljal svojo dejavnost in nemoteno zagotavljal storitve. Agencija posledic za naročnike in za veljavnost njihovih pogodb takrat ni zaznala,« so še pojasnili na agenciji, kjer dodajajo tudi, da kot regulator trga v teh postopkih odločitev ne sprejemajo, trenutni postopki pred sodiščem pa tudi ne vplivajo na njeno ukrepanje.