Duševno zdravje na delovnem mestu
Bojan Arzenšek iz Gobarskega društva Kranj / Foto: Maša Likosar
Kakšna bo gobarska sezona
»Glede na dosedanjo rast bo gobarska letina podpovprečna, narava pa nas je že večkrat presenetila,« je pojasnil Bojan Arzenšek iz Gobarskega društva Kranj in dodal, da bo gob za zmernega uporabnika vsekakor dovolj.
Kranj – Dolgo in vroče poletje se je odrazilo tudi na gobarski sezoni, zato si gobarji do sredine septembra niso mogli izdatno polniti košar. »Rast gob se je začela prebujati šele po 10. septembru in še to počasi. Pred dobrimi desetimi dnevi so določeni tereni 'butnili' zelo veliko gob, najprej travniške kukmake po travnikih, nato dežnikarice in na mikrolokacijah tudi jurčke v večjih skupinah. Gobarji, ki so naleteli nanje, so jih lahko nabrali zelo veliko. Zelo veliko pa je bilo tudi nabiralcev, ki so prehodili veliko, a niso dobili kaj dosti. Treba je bilo imeti tudi nekaj sreče,« je dejal Bojan Arzenšek iz Gobarskega društva Kranj.
Gobe se je sicer dalo nabrati tudi v začetku poletja, preden sta pritisnili vročina in suša. »Konec maja, junija in tudi v začetku julija je bila rast kar pestra. Lisičk je bilo več kot običajno, na določenih krajih je bila tudi v začetku julija lepa količina jurčkov, nato pa sta sledili vročina in suša, zato je bila od 10. julija do 10. septembra rast uboga.«
Kot je pojasnil Arzenšek, se jurčke in dežnikarice še da dobiti, je pa začelo rasti tudi zelo veliko drugih gob, kot so borovi glivci, golobice in sirovke, polstenke, maslenke, kostanjevke, šampinjoni oz. cigančki, lupljivke, slinarji ... »Tistim, ki poznajo več vrst, gob ne bo težko nabrati. Rast je boljša v nižjeležečih predelih in dolinah, kjer teče kakšna voda in gre za senčno stran.«
Arzenšek je opozoril, da je sam naletel tudi na smrtno strupeni vrsti: zeleno in koničasto mušnico, ki jih ni bilo prav malo. Pri nabiranju je še posebej treba biti pozoren, da ne bi prišlo do zamenjave kukmaka in koničaste mušnice, ki je prav tako bela. »Pri ne preveč dobrih poznavalcih lahko pride tudi do zamenjave cigančka s kakšno mušnico ali koprenko. Treba je biti previden in ne samo nabirati ene gobe za drugo. Pomembno je tudi, da niso premajhne, saj mora goba razviti svoje značilnosti, da jo lahko prepoznamo,« je svetoval Arzenšek, nabiralcem, ki so v dilemi, pa priporoča, naj se za nasvet obrnejo na strokovnjake v gobarskih društvih. Gobe je možno v pregled prinesti tudi na gobarske večere, ki jih Gobarsko društvo Kranj prireja vsak ponedeljek ob 19. uri v prostorih balinišča na Planini.
Sezone še ni konec, za povprečnega gobarja se običajno konča okoli 15. oktobra, a je po besedah Arzenška glede na globalno segrevanje opaziti trend podaljšanja rasti vse do decembra. »Glede na dosedanjo rast bo letina podpovprečna, narava pa nas je že večkrat presenetila. Tako kot vsako leto se bodo našli srečneži, ki bodo nabrali preveč, in nesrečneži, ki ne bodo našli nič. Sem optimist in gob za zmernega uporabnika bo vsekakor dovolj.« Dodal je, da bo nadaljnja rast odvisna predvsem od tega, za koliko bodo padle temperature. »Pričakujemo še poznojesenske gobe, med katere sodijo prave mraznice ali po domače štorovke, zimske kolobarnice ali sivke, bukove ostrigarje ...« Opozoril je še na zmernost pri uživanju gob. »Dva obroka po 250 gramov gob na teden sta več kot dovolj.«