Trend vplačil je pozitiven

Ljubljana – V 77 vzajemnih skladih, kolikor jih upravlja pet slovenskih družb za upravljanje investicijskih skladov, je bilo konec septembra 5,8 milijarde evrov, od tega 70 odstotkov v delniških skladih, ki so sicer bolj tvegani, in nekaj manj kot 21 odstotkov v mešanih. Obvezniški skladi imajo »le« 6,5-odstotni delež, je v predstavitvi poslovanja vzajemnih skladov dejala direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ Mira K. Veljić. Kot je pojasnila, je v evropskem prostoru delež obvezniških višji, in sicer 24-odstoten, delež delniških skladov pa je 45-odstoten.

Največ sredstev imajo v upravljanju NLB Skladi, in sicer 40,2 odstotka, sledijo Triglav Skladi (31,1), Generali Investments (14,2), Sava Infond (13,5) in Primorski skladi z enoodstotnim deležem.

Čista vrednost sredstev v skladih je bila konec septembra glede na lansko jesen večja za 1,4 milijarde evrov, kar v združenju deloma pripisujejo rasti tečajev vrednostnih papirjev na borzah, drugi dejavnik pa je stalna rast neto vplačil, ki jo opažajo tudi v primerjavi s preteklimi leti. To po besedah direktorice kaže zaupanje v panogo. »To je v bistvu precej pomembno sporočilo. Kot kaže, je prišlo do zavedanja, da je vlaganje v vzajemne sklade bolj ali manj dolgoročna zgodba,« se je oceni pridružil predsednik upravnega odbora združenja in uprave Triglav Skladov Benjamin Jošar.

Letos, do konca septembra, so članice združenja prejele 604 milijone evrov vplačil, medtem ko je bilo izplačil 241 milijonov. Veseli jih tudi rast števila vlagateljev, trenutno jih je blizu 340.000, med njimi okoli 338.650 fizičnih oseb. Povprečna vrednost vplačila na enega vlagatelja je po podatkih za prvo polovico leta znašala 1226 evrov.

Dolgoročno varčevanje

Kot enega bolj zanimivih produktov je Mira K. Veljić omenila tako imenovane varčevalne načrte, ki omogočajo dolgoročno varčevanje v vzajemnih skladih z relativno nizkimi mesečnimi zneski. »Ta vplačila se povečujejo, varčevalcev je že več kot 70 tisoč.« V letošnjem prvem polletju je bil delež sredstev, vplačanih preko varčevalnih načrtov v vseh vzajemnih skladih, devetodstoten, v prihodnje pa ga želijo še okrepiti. »Menimo, da je ta način varčevanja dober nastavek za tako imenovani tretji steber pokojninskega varčevanja.«

Raziskava med mladimi na temo finančnih trgov, izvedena spomladi v sodelovanju z družbo Valicon, je pokazala naklonjenost delnicam, obveznicam, vzajemnim skladom in kriptovalutam, a je med vprašanimi prevladala »konservativna izbira« nakupa nepremičnine, zemljišča ali zlata v primeru razpolaganja s 100.000 evri. Kot je poudarila direktorica združenja, o skromni finančni pismenosti govorijo še nekateri drugi odgovori.