Slovenija pomaga dunajskemu Korotanu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar sta pred dobrim tednom obiskala Dunaj in se tam pogovarjala z našim veleposlanikom v Republiki Avstriji Aleksandrom Geržino in predstavniki v avstrijskem glavnem mestu živečih Slovencev. Obisk pa je bil še posebej pomemben zato, ker je minister Arčon vodstvu Študentskega doma in Hotela Korotan na Dunaju ter Knafljeve ustanove sporočil, da bo slovenska vlada z 1,9 milijona evrov dokapitalizirala družbo Študentski dom Korotan, ki se je znašla v težavah. »Za Slovenijo je pomoč Korotanu strateška naložba,« je povedal minister. »Z dokapitalizacijo bo lahko Korotan normalno posloval in postal opazen promotor slovenske kulture, znanja in kulinarike na Dunaju. Korotan, zgrajen leta 1966, je zagotovo simbol slovenstva na Dunaju in kraj povezovanja in srečevanja Slovencev na Dunaju,« je še povedal minister Arčon. Denar za dokapitalizacijo zagotavljajo ministrstvo za kulturo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Republika Slovenija je že pred leti vodenje hotela Korotan zaupala Mohorjevi družbi iz Celovca, upravljanje Knafljeve ustanove, ki je od ustanovitve leta 1676 do danes podelila štipendije že 1200 študentom, pa je dunajska Univerza zaupala Univerzi v Ljubljani. Vodenje Hotela Korotan je prevzel Miha Hribar, dosedanji dolgoletni direktor Anton Levstek pa ostaja kurator Knafljeve ustanove.

Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenskih organizacij sta pretekli teden podelili Rizzijevo nagrado avstrijskemu zgodovinarju Hannsu Haasu, ki je leta 1977 skupaj z zgodovinarjem Karlom Stuhlpfarrerjem napisal odmevno delo Avstrija in njeni Slovenci. Zgodovinarja sta za razliko od drugih avstrijskih zgodovinarjev predstavila drugačen pogled na Slovence v Avstriji. Zapisala sta, da »slovenska manjšina v Avstriji ni vrinjen tujek, ki bi se ga bali in zatirali, ampak osebek, s katerim je treba vzpostaviti prijateljski dialog«. Nagrajeni Hanns Haas je v zahvali za nagrado tudi povedal, da so ga pri raziskovanju gradiv ovirali tedanji Heimatdienstu naklonjeni arhivski šefi.