Stoletnica kot priložnost za razmislek

Bled – Narodni parki so najbolj ohranjeni, najbolj pestri in najlepši deli posamezne države. So simboli varstva narave, včasih tudi v kombinaciji z varstvom kulturne dediščine. V svojem osnovnem bistvu so namenjeni temu, da bi znotraj njihovih meja narava delovala nemoteno, namenjeni pa so tudi človeku, da bi naravo in njene procese občudoval in proučeval, je poudaril dr. Peter Skoberne, biolog, naravovarstvenik, predavatelj, publicist, fotograf in tudi nekdanji vršilec dolžnosti direktorja javnega zavoda, ki velja za največjega poznavalca nastanka našega edinega narodnega parka.

»Če sledimo zgodovini nastanka parka, vidimo, kako je neka zamisel posameznika zrasla v družbeno gibanje in na koncu v simbol. Triglavski narodni park je danes institucija, podobno kot NUK ali Narodna galerija, je tisto, kar Slovenijo in Slovence na področju narave najbolj predstavlja,« je poudaril.

Poudaril povezovanje

Glede prihodnosti pa Skoberne pravi: »Razvoj parka se vsekakor nadaljuje, predvsem v smeri povezovanja, tudi z domačini, kar pomeni premostitev vrzeli, ki je nastala v samih začetkih parka. V tem sodelovanju vidim perspektivo dobrega razvoja; s tem, ko se prepleta z življenjem domačinov, se namreč park utrjuje. Pritiski, ki jih lahko pričakujemo, pa so povezani predvsem z velikim številom obiskovalcev in podnebnimi spremembami. A narava se stalno prilagaja in iz nje se lahko veliko naučimo. Vrnimo se v ponižnost in priznajmo naravi njeno mesto in se prilagajajmo življenju v njej. Ravno zavarovana območja so tista, ki nam lahko v tem vzgojnem procesu zelo pomagajo. Da se naučimo prihajati kot obzirni ponižni obiskovalci, domačini pa se spomnijo praks iz preteklosti, ko so na tem območju živeli trajnostno. To ne pomeni, da se prestavimo za dvesto let nazaj, ampak da izkušnje, ki so se izkazale kot delujoče, prenesemo v današnji način življenja. Saj ni tako zapleteno, v osnovi se je treba držati enega samega pravila: ne zajemati s preveliko žlico. Vsega je dovolj za dostojno življenje vseh, če sami sebi postavimo neke meje in jih tudi spoštujemo.«

Simbol varstva narave

Pomen povezovanja vseh deležnikov parka na lokalni in državni ravni je v uvodoma zbranim udeležencem poudaril tudi direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) Tit Potočnik. Generalna direktorica Direktorata za naravo Katarina Groznik Zeiler pa je izpostavila posebno, simbolno vlogo TNP v sistemu varstva narave. »Zato je pomembno, da v edinem narodnem parku dosegamo vse cilje, ki smo si jih zastavili,« je povedala in spomnila na pripravo novega načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka, ki je v teku. »To je ponovna priložnost, da se lokalno prebivalstvo vključi v pripravo novega skupnega dokumenta za naslednjih deset let.«

Pomen parka za varstvo vrst, habitatov in naravnih vrednot je opisal Metod Rogelj s kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave. »TNP varuje najpomembnejši del naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti alpskega prostora Slovenije,« je poudaril in dodal, da JZ TNP razvija pomembna znanja za ustrezno upravljanje parka in poglobljeno sodeluje z drugimi sektorji, brez katerih ni mogoče doseči ustreznih razvojnih in varstvenih rezultatov.

Saša Roškar s kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa je opozorila, da se je tudi odnos do kulturne dediščine v parku v zadnjih sto letih temeljito spremenil. »Če je bila pašna živinoreja najprej najbolj moteč dejavnik varstva, je danes eden od pomembnih gradnikov identitete zavarovanega območja, varstvo kulturne dediščine kot tako pa med poglavitnimi cilji in nameni parka,« opozarja in dodaja, da varstvene institucije namenjajo veliko pozornosti tudi svetovanju in sodelovanju z deležniki.