Bogastvo vključujoče družbe (1)

Vlada Republike Slovenije je v preteklem letu za dan inkluzije razglasila 1. marec. Ob njegovem prvem zaznamovanju je pretekli petek v državnem zboru (DZ) potekal posvet z naslovom Bogastvo vključujoče družbe, katerega glavna pobudnika in gostitelja sta bila predsednica DZ mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič.

Mag. Urška Klakočar Zupančič je v uvodnem nagovoru povedala, da je vključujoča družba vizija, ki lahko postane nov veliki cilj, ki si ga lahko zastavi naša skupnost. »Vzpostavljanje vključujoče družbe je izjemno zahteven izziv. To ni stvar le vlade ali politike. Vključujočo družbo lahko dosežemo le tako, da kolektivno in vsak posebej spremenimo način dojemanja in razmišljanja o potencialih, ki jih prinaša. Bogastvo vključujoče družbe mora torej izhajati iz nas samih in naše sposobnosti sprejemati različnost kot veliko prednost naše skupnosti. Še veliko več uspešnih posameznikov bi krasilo ter bogatilo našo civilizacijo, če bi vsi svoje potenciale razvijali v vključujoči družbi. Ko izključujemo posameznike ali skupnosti, ki so drugačne, pa naj gre za različne oviranosti ali druge značilnosti, se kot skupnost odrekamo draguljem, ki nam lahko pomagajo k boljši blaginji za vse,« je med drugim dejala. Kot je poudarila, je bil ta posvet le prvi korak. »V razpravah nam gotovo ne bo uspelo zajeti vsega, kar zajema pojem vključujoče družbe. A na simbolični ravni ta korak pomeni, da ne stojimo več na mestu. Kot predsednica državnega zbora in kot poslanka bom aktivno podprla vse konkretne predloge, ki nas bodo vodili v smeri črpanja bogastva vključujoče družbe. Naš cilj je družba, v kateri bomo vsi srečni.«

Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič je poudaril, da poslanstvo vključujoče družbe ni samo v sistemskih rešitvah za vse tiste, ki imajo omejitve, temveč tudi v tem, da vsi v sebi razvijamo pomen vključevanja in sodelovanja na vseh področjih življenja. »Dan inkluzije izpostavlja elemente vključujoče družbe in postavlja proaktivno vlogo posameznika. Odgovornosti in pravice so pri obeh: pri tistem, ki se vključuje, in sistemu, ki zagotavlja vključujočo družbo. Dan inkluzije bo v naši družbi dosegel namen, ko bomo vsi posamezniki to prepoznali v sebi, inkluzijo živeli in oddajali energijo sodelovanja, medsebojnega poslušanja, sprejemanja in kdaj tudi pristnega pogovora o medsebojnih razlikah. Razlike niso ovira, temveč so priložnost za učenje, sodelovanje in sokreiranje tega lepega sveta. To je duh vključujoče družbe.« (Se nadaljuje)