Biatlonski center na Rudnem polju je v neposredni bližini t. i. mirnih območij, ki so izjemnega pomena za varstvo živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov in na katerih so obiskovanje in dejavnosti prilagojeni tako, da so motnje čim manjše.
Športna prireditev ob številnih dodatnih ukrepih
Triglavski narodni park ne nasprotuje izvedbi tekem svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki, čeprav se že začenja paritvena sezona ptic, še posebno ogroženega divjega petelina, zaradi česar je organizacija velikih prireditev od marca do junija načeloma omejena.
Radovljica – Dober teden dni pred začetkom tekem svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki je prejšnji teden na Upravni enoti Radovljica potekala obravnava za izdajo dovoljenja za prireditev. Ta namreč, kot je pojasnil direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park Tit Potočnik, poteka v tretjem varstvenem območju parka, zaradi česar je bilo treba poiskati kompromisno rešitev in omilitvene ukrepe.
Obravnava je bila, kot sta poudarila tako direktor TNP Potočnik kot generalni sekretar organizacijskega odbora Tim Farčnik, namenjena iskanju dogovora, ki bi v največji meri zadostil interesom tako organizatorja kot države in lokalnih skupnostih v smislu pomena prireditve za gospodarstvo, turizem in šport ter hkrati varstva narave.
Tekmovanja bodo potekala v neposredni bližini tako imenovanih mirnih območij, kjer v času od 1. marca do 1. junija načeloma ni dovoljeno organizirati večjih prireditev.
»Vse bo zelo nadzorovano,« je zagotovil Farčnik in poudaril, da so si skupaj z vsemi deležniki prizadevali najti kompromisno rešitev, ki bo omogočila izvedbo prireditve na način, da bodo posegi v naravo čim manjši. Tako bodo vse obiskovalce prireditve na Pokljuko pripeljali z organiziranimi prevozi, število gledalcev bo omejeno na tri tisoč na tekmo, uporaba zvočnih in svetlobnih naprav bo zmanjšana na minimum in dovoljena samo za čas tekmovanja. Vsi spremljevalni dogodki pa bodo potekali na Bledu, je še povedal.
Direktor TNP Potočnik je izrazil zadovoljstvo z delom organizatorjev biatlonskih tekmovanj na Pokljuki in poudaril, da so že minula leta skrbeli za ozaveščanje obiskovalcev o tem, da so v občutljivem območju TNP. Za letos, ko tekme svetovnega pokala potekajo marca, ko se je že začelo parjenje divjega petelina, pa je, kot je poudaril, organizator sam predhodno predlagal vrsto ukrepov.
»Z vsemi zgledno sodelujemo, ne le v okviru te prireditve, ampak tudi sicer v okviru sobivanja na Rudnem polju. Tako skupaj s TNP neprestano ozaveščamo o pravilih obnašanja v tem našem nacionalnem parku in obenem edinem, v katerem potekajo tekmovanja za svetovni pokal v biatlonu. Zato je pokljuška prireditev nekaj posebnega. Po številu obiskovalcev se ne more meriti z drugimi, lahko pa jim parira po ekskluzivnosti, posebnosti, nišnosti – in za to si bomo prizadevali tudi v prihodnje,« je dejal Farčnik.
»Režim, ki ščiti ogroženega divjega petelina in s tem naravo nasploh, je bil vzpostavljen kmalu po ureditvi biatlonskega centra, ko je bilo s presojo ugotovljeno, da imajo velike prireditve velik vpliv na naravo v narodnem parku, sploh v času paritvene sezone plahega – in ogroženega – divjega petelina,« pa je pojasnil Tomaž Mihelič z Društva za opazovanje in proučevanje ptic. »Izvedbi tekme na obravnavi sicer nismo nasprotovali, kljub temu da so bili predpisi v zvezi s tem jasni. Verjamemo namreč, da s pogovori lahko dosežemo nekaj dobrega – med drugim smo tako lahko slišali, da tekem v tem posebno občutljivem obdobju od marca do junija vse do leta 2030 na Rudnem polju ne bo, saj da je koledar do takrat že začrtan in naj se ne bi več spreminjal.«
Mihelič je še pojasnil, da divji petelin, katerega število še vedno upada, prav v tem času izbira rastišča. »Motnje v začetku gnezditvenih ritualov imajo lahko za posledico porušitev celotnega procesa,« je poudaril.
Tim Farčnik je sicer pojasnil, da skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije niso imeli vpliva na termin pri Mednarodni biatlonski zvezi IBU. »Tekmo bi lahko mednarodni zvezi samo vrnili, kar pa bi ogrozilo kandidaturo za izvedbo tekmovanj v prihodnjem štiriletnem obdobju. Obenem bi to vplivalo na razvoj biatlonskega športa in centra na Pokljuki ter ne nazadnje tudi na turizem v okoliških občinah,« je poudaril Farčnik.
Dodal je še, da ima med vsemi zimskimi športnimi dogodki, ki jih gosti Slovenija, prav biatlon največjo gledanost v mednarodnem prostoru. Pričakuje, da si bo tekme ogledalo več kot petdeset milijonov gledalcev. »Verjamem, da prav biatlon z načinom pokrivanja prenosov ponuja enkraten vpogled v našo državo kot zeleno, trajnostno destinacijo, in verjamem, da biatlon izdatno pripomore k razvoju turizma v Sloveniji,« je dejal.
Pomen biatlonskega centra na Pokljuki za območje, ki se promovira kot zeleni raj pod Triglavom, je poudaril tudi gorjanski župan Peter Torkar. »Še naprej si želimo ohranjati dobro sodelovanje, pomembno za turizem, šport in ohranjanje naravnih habitatov,« je dejal.
