Skoraj polovica zavržene hrane še užitna

Ljubljana – Povprečno slovensko gospodinjstvo namreč vsak teden zavrže nekaj več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še povsem užitne, so na podlagi izsledkov omenjene raziskave pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. »Takšna količina pomeni približno dva nepojedena obroka na gospodinjstvo oziroma skoraj en obrok na osebo na mesec. V denarnici se to pozna kot izguba do pet evrov tedensko.«

Za merjenje so uporabili dve metodi: sortirno analizo bioloških odpadkov in vodenje kuhinjskega dnevnika odpadne hrane. Da bi upoštevali sezonske vplive na nastajanje odpadne hrane, so raziskavi izvedli v jesensko-zimskem in spomladansko-poletnem obdobju, so pojasnili na ministrstvu. Rezultati sortirne analize, preračunani na letni ravni, so pokazali, da odpadna hrana predstavlja 24 odstotkov bioloških odpadkov. »V celotni strukturi odpadne hrane je užitni del predstavljal 22,5 odstotka, neužitni 76 odstotkov, zapakirane, neuporabljene ali delno uporabljene hrane je bilo 1,4 odstotka.« Na podlagi vodenja kuhinjskega dnevnika pa na ministrstvu ugotavljajo, da v gospodinjstvih v povprečju nastane slabih 2,2 kilograma odpadne hrane na gospodinjstvo na teden oziroma dobrih 0,7 kilograma na posameznega člana. Nekaj več kot tri petine odpadne hrane (61,2 odstotka) je bilo neužitne, skoraj dve petini (38,8 odstotka) pa užitne. Med živili, ki so končala v smeteh, je bilo po podatkih ministrstva največ zelenjave, in sicer slabih 32 odstotkov, sadja je bilo 22 odstotkov, mesa in mesnih izdelkov ter kruha in pekovskih izdelkov pa po osem odstotkov. »Gospodinjstva več kot polovico nastale odpadne hrane (51,9 odstotka) prepustijo javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, preostalo pa obdelajo zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, kot na primer v hišnem kompostniku, z odvajanjem v kanalizacijsko omrežje ali kot krmo za živali.« Ločevanje med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane je po besedah generalne direktorice direktorata za okolje Tanje Bolte ključno za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje odpadne hrane. »Poleg tega nam metoda vodenja kuhinjskega dnevnika omogoča vpogled v odpadno hrano, ki je obdelana zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, ter omogoča analizo strukture odpadne hrane in vzrokov za njeno nastajanje.«

Tanja Bolte je ob tem še poudarila, da bodo za Slovenijo rezultati teh raziskav pomembni ne le za izboljšanje nacionalne metodologije, temveč tudi kot podpora pri izpolnjevanju evropskih zavez in oblikovanju prihodnjih politik ravnanja z odpadno hrano. Kot je pojasnila, je bilo namreč februarja letos na evropski ravni doseženo soglasje o zavezujočih ciljih za zmanjšanje odpadne hrane do leta 2030, in sicer vsaj 10-odstotno zmanjšanje v proizvodnji in predelavi ter 30-odstotno zmanjšanje na prebivalca v maloprodaji, gostinstvu, storitvah in gospodinjstvih. Na ministrstvu bodo pripravili tudi smernice za zmanjšanje količin odpadne hrane v različnih sektorjih, pri čemer se bodo usmerili na štiri ključne skupine: osnovne šole, vrtce, bolnišnice in domove za ostarele; občine in komunalne službe; nastanitvene kapacitete in restavracije ter na področje distribucije in prodaje hrane.