Parkeljni so znova navdušili obiskovalce. / Foto: Peter Košenina

Parkeljni so v Goričanah znova navdušili obiskovalce. / Foto: Peter Košenina

Parkeljni že na pohodu

Noč parkeljnov v Goričanah je vseslovenska kulturno-etnološka prireditev.
V dvanajsti izvedbi je privabila 33 skupin parkeljnov iz štirih držav in več
tisoč obiskovalcev.

Goričane – Goričanski parkeljni 5. decembra v spremstvu Miklavža po vasi hodijo že od leta 1969 in ohranjajo eno najbolj očarljivih ljudskih tradicij. Pred več kot desetletjem pa so se odločili, da se predstavijo širši javnosti. Začeli so organizirati prireditev Noč parkeljnov v Goričanah. Vsako leto so jo nadgrajevali in minulo soboto je potekala v že dvanajsti izvedbi.

»Dogodek ni več le občinski, razvil se je v največji vseslovenski kulturno-etnološki projekt z zelo zahtevno tehnično izvedbo. Trudimo se, da so obiskovalci čim bolj zadovoljni in da imajo lepo izkušnjo,« je poudaril Jakob Knific.

Največ parkeljnov doslej

Glavno vlogo so imeli parkeljni. Prijavljenih je bilo 33 skupin iz štirih držav. Predstavili so se v mimohodu, ki je trajal slabo uro in pol, in pripravili pravi spektakel. Ogledalo si ga je več tisoč obiskovalcev. Po besedah Jakoba Knifica, vodje organizacijske ekipe, je bila udeležba parkeljnov največja doslej, obiskovalcev pa približno enako kot zadnja leta, s čimer so zadovoljni. »Okrog dve tretjini skupin parkeljnov se vračata vsako leto, ena tretjina jih pride prvič. Priprave se začnejo že v začetku septembra z vsakotedenskimi sestanki ožje ekipe, ki šteje okrog dvajset ljudi, vsak pa vodi svoje področje. Dogodek ni več le občinski, razvil se je v največji vseslovenski kulturno-etnološki projekt z zelo zahtevno tehnično izvedbo. Letošnja posebnost je sprememba smeri trase mimohoda. Trudimo se, da so obiskovalci čim bolj zadovoljni in da imajo lepo izkušnjo,« je pojasnil. Dogodek poteka pod okriljem Turističnega društva Goričane - Vaše, vanj pa so vključeni številni prostovoljci.

Noč parkeljnov v Goričanah navdušuje tako parkeljne kot obiskovalce. Med skupinami parkeljnov so bili tudi Parkeljni izpod Boncle iz Javorniškega Rovta. Miha Pintar, član skupine, je povedal, da so bolj prestrašeni starejši kot otroci, in dodal, da je vedno lep občutek nastopati in se predstaviti kot skupina. »Na enem mestu se vidi raznolikost mask iz več držav. Mi smo tukaj že več let, maske izdelujemo sami in jih tudi menjamo, nadgrajujemo,« je dejal. Mimohod parkeljnov so začeli domači Goričanski parkeljni, ki so se predstavili z novim vozilom, ohranjajo pa avtentičnost tako v materialih kot v oblikah mask. Sprevodi parkeljnov tudi zaradi ohranjanja tradicije postajajo vse bolj priljubljeni in številni. Član ene izmed avstrijskih skupin je povedal, da so imeli lani več kot dvajset nastopov in da jih bo podobno število na koncu tudi letos. Dodal je, da v Goričane vedno radi pridejo.

Domačini ponosni na svoje parkeljne

Ob trasi je bilo veliko otrok, ki pa se parkeljnov večinoma niso kaj dosti bali, k čemur pripomore tudi varnostna ograja, ki ločuje parkeljne od obiskovalcev. Prijatelji iz škofjeloške občine so bili navdušeni. Svit Fireder je dejal, da prihaja vsako leto in da so mu letos parkeljni še posebno všeč, ker so ga tudi namazali po obrazu. Njegov brat Colt je dodal, da mu je bilo najbolj všeč, ker je dogodek lahko doživel s prijatelji, da mu noben parkelj ni bil zelo strašen ter da bo prišel tudi prihodnje leto. Samu Trojanšku pa je bilo prav tako najbolj všeč, da so ga namazali po obrazu. Dodal je, da bi bilo najbolje, da bi šel kar takšen v ponedeljek v šolo.

Domačini dogodek in domače parkeljne podpirajo. Tina Jereb iz Vaš je prišla z možem in otrokoma ter prijatelji. »To je za nas dogodek leta. Otroka sta redno spremljala priprave Goričanskih parkeljnov. Vlagajo veliko truda, kar cenimo. Z veseljem jih bomo pričakali tudi 5. decembra, ko pa bo v glavni vlogi Miklavž z darili. Spekli bomo piškote in jih pogostili,« je še povedala.

Noč parkeljnov ni le zabava, temveč priložnost za ohranjanje tradicije, izmenjavo kulturnih vrednot in druženje. Vsaka maska in vsak nastop pripoveduje zgodbo o dediščini in prazničnem vzdušju.