Lela B. Njatin / Foto: Igor Kavčič

Lela B. Njatin pred steno s Historiatom razstave in Stoletnikom v ospredju / Foto: Igor Kavčič

Točka nad dimnikom

V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava s pomenljivim naslovom 73 km od Kočevja vsestranske vizualne umetnice Lele B. Njatin.

Škofja Loka – Prva razstava letošnjega razstavnega cikla v Galeriji Ivana Groharja je namenjena umetnici, kuratorki in teoretičarki v eni osebi, vsestranski vizualni umetnici Leli B. Njatin, ki – kot nadaljuje direktorica Loškega muzeja Saša Nabergoj – določeno idejo razstavlja na različne načine in jo vedno znova povezuje z novimi elementi, s čimer ta postaja vedno bolj kompleksna.

Razstava 73 km od Kočevja izhaja iz največje povojne industrijske nesreče v Sloveniji, eksplozije in požara v kemični tovarni v središču Kočevja 12. maja 2022, ki se je zgodila zaradi prečrpavanja kemikalij v napačen rezervoar. Naslov razstave poudarja zračno razdaljo med Kočevjem in Škofjo Loko ter opozarja na bližino, ki bi v primeru širših ekoloških posledic postala neizogibna.

Kot poudarja kustosinja razstave Anabel Černohorski, razstava ohranja in na različne načine poudarja pričevanja prebivalcev Kočevja, ki so v javnem diskurzu, osredotočenem predvsem na učinkovito krizno ukrepanje, večinoma ostajala v ozadju. »Razstava tako vključuje knjigo umetnice, video in objekte, nastale na podlagi umetničinega performansa in izjav, ki so ji bile zaupane neposredno po dogodku. V sodelovanju z drugimi ustvarjalci in kulturnimi ustanovami umetnica oblikuje prostor, ki poudarja vlogo umetnosti pri ohranjanju spomina ter obravnavi ekoloških in družbenih vprašanj, pri čemer se naslanja na dediščino konceptualnih praks šestdesetih in sedemdesetih let.«

Fiksiranje točke nad dimnikom

Lela B. Njatin je s Kočevjem tesno povezana, v mestu, v katerem je preživela mlada leta, ima od leta 2009 svoj atelje. Povezava s Kočevjem tako ni prišla v ospredje šele po nesreči, saj se umetnica s kulturnimi pomniki, kot imenuje določene točke, ki so pomembne v njeni umetniški karieri, ukvarja že desetletje in več. Ena izmed teh točk je tudi dimnik v tovarni Melamin. Motiv dimnika se na primer največkrat pojavlja na steni nasproti vhoda v galerijo, kjer je razstavljeno dokumentarno in umetniško gradivo z umetničinih preteklih razstav in projektov (Historiat razstave). Naj spomnimo na fotografijo Stoletnik (2019), katere naslov se nanaša na starost dimnika v letu odločitve o njegovi rušitvi.

V prvem prostoru je v zastekljeni niši desno od vhoda na ogled tudi eden od 37 oštevilčenih izvodov avtoričine dvojezične knjige Kolektivno fiksiranje točke (2023). Vsak izvod – knjiga ima šest poglavij – ima individualno ožganino, obiskovalcem pa so dostopni posamezni listi za branje na polici na nasprotni strani galerije. Prej omenjena stena na neki način povezuje knjigo umetnice s preteklimi razstavami, performansi in izvedbami projekta v letih 2024 in 2025, tudi v mednarodnem kontekstu (Brooklyn, Bruselj, Landskrona).

V knjigi umetnice je pod poglavjem Mestni vrh. Fiksiranje točke I predstavljen istoimenski projekt iz leta 2014. Na strehi stavbe z ateljejem je umetnica izvedla umetniško situacijo, v okviru katere je k izmenjavi izkušenj življenja s tovarno Melamin povabila 21 prebivalcev Kočevja. Ob tem so nastali fotografski portreti sodelujočih z dimnikom v kadru. Leta 2016 je gesto razširila v javni prostor z objavo oglasa v brezplačnem lokalnem časopisu Kočevska, v katerem je prebivalce povabila h kolektivnemu »fiksiranju« pogleda na točko nad dimnikom, označeno s križcem. Projekt je naslovila Mestni vrh. Fiksiranje točke II in se v njem zavestno navezala na Kolektivno fiksiranje točke Milenka Matanovića iz začetka sedemdesetih let. Umetnica si namreč prizadeva Kočevje vzpostaviti kot prostor avantgardnih umetniških praks.

Sežig izjav

V drugem prostoru razstavišča so predstavljeni objekti in video, ki izhajajo iz performansa Oprano v ognju (2024), tu pa je tudi multipel Fix it! (2023), ki je sestavljen iz steklenice z zvitim papirjem z izjavami in vžigalicami, objekta Preserve it! (2024), kozarca za vlaganje, v katerem je pepel sežganih izjav Kočevcev. Ob vznožju podstavkov s steklenima objektoma se predvajata kratka videa Vprašanje ustalitve (2025) in Vprašanje hrambe (2025), ki prikazujeta artefakta. Na največjem podstavku je razstavljena bela majica This is not a T-Shirt II (2024) z natisnjenimi izjavami. Umetnica jo je v performansu uporabila za pobiranje še zadnjih ostankov pepela po sežigu potiskanih papirjev z razstave v GalerijiGallery. Proces sežiga izjav dokumentira osrednje delo v tem prostoru video Oprano v ognju (ostanek) (2025).

Razstava bo na ogled do 22. marca, v začetku meseca, 4. marca, ob 18. uri, pa bo vodstvo po razstavi z Lelo B. Njatin in Vasjo Cenčičem.