Nespoštovanje naravnega okolja in lastnine

Jesenice – Prenočevanje in kampiranje zunaj za to določenih mest je v Sloveniji obravnavano po zakonu o javnem redu in miru in po občinskih odlokih, ki se po občinah lahko razlikujejo. Kot je še pojasnil Gregor Jarkovič, vodja skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica: »Načeloma pa je tako, da bolj je občina turistična, večji je naval nedovoljenega prenočevanja in kampiranja in seveda posledično te občine bolj zaostrijo pogoje s svojimi odloki. Kot kako moteče se tovrstno ravnanje v občini dojema, je seveda razvidno predvsem iz višine glob, saj nekatere segajo tudi do dvesto evrov in več. Medtem ko so globe po nacionalni zakonodaji smešno nizke: dvajset evrov 'polovička', kar je cenejše že od uradnih počivališč, kaj šele kampov – in posledično seveda nimajo potrebnega učinka, ki ga državljani pričakujejo od sankcij, ki se izrečejo kršiteljem.«

Ko je lastna volja nad pravili

V Sloveniji je na splošno prepovedano prenočevanje in kampiranje na divje. »Razen če to izven gostinske dejavnosti dovoli lastnik in če to ni v nasprotju z občinskimi predpisi. Prav tako ni problematičen počitek ob avtocesti in drugih cestnih počivališčih, ki so namenjena počitku.« Kot je še poudaril Jarkovič, je kampiranje in prenočevanje strogo prepovedano v zaščitenih območjih, na primer v Triglavskem narodnem parku.

»Pravila so po mojem mnenju zelo jasna, saj se v grobem ne razlikujejo od pravil po Evropski uniji. Izvirajo iz spoštovanja naravnega okolja in spoštovanja tako zasebne kot javne lastnine. Seveda ne ena in ne druga nista na razpolago vsakemu obiskovalcu, da jo uporabi in zasede po lastni volji v nasprotju z izraženimi pravili.«

Izgovori ne padejo na plodna tla

Pravila pa so večinoma zelo jasno izražena, tako z obvestilnimi oznakami kot tudi s prometno signalizacijo, tako da izgovori, da nekdo ni vedel, pri redarstvu ne padejo na plodna tla, opozarja Jarkovič. »Opažamo pa tudi, da turisti in obiskovalci signalizacije na kraju ne upoštevajo kaj dosti, sploh če jih vodi navigacija ali pa ena izmed mnogih aplikacij, ki uporabnike obveščajo o možnostih postanka za prenočevaje, kampiranje in podobno, čeprav na večini mest, omenjenih v teh aplikacijah, kampiranje ni dovoljeno. Ravno zaradi slednjega smo veliko truda namenili tudi stopanju v stik z navigacijskimi sistemi in nosilci teh aplikacij, in sicer da jih opozarjamo, da določene mesta, ki jih oglašujejo, odstranijo, ker prenočevanje tam ni dovoljeno in je nelegalno. Lahko rečem, da smo pri tem kar uspešni, saj nam v večini sledijo, kar se pozitivno odraža tudi na terenu.«

Žal je tovrstnega »turizma« vedno več

Na splošno Gregor Jarkovič ocenjuje, da se glede na majhno kadrovsko zasedbo v njihovem medobčinskem inšpektoratu in redarstvu kar uspešno trudijo, da bi bilo tovrstnih motenj v okolju čim manj. »Težava je pa seveda še vedno prisotna, zdi se nam, da je tovrstnega 'turizma' vedno več, kar lahko opazite tudi sami, predvsem na območju Bleda, Bohinja, Pokljuke in Kranjske Gore, tako da dela redarstvu še dolgo ne bo zmanjkalo. Je pa to tudi signal pristojnim tako občinskim kot turističnim institucijam, da se temu ustrezno posvetijo in z vodenjem prometa, ponudbe in večanjem tovrstnih kapacitet obiskovalce usmerijo v bolj sprejemljive oblike prenočevanja v kraju.«