Razpis za direktorja družbe STC Stari vrh, d.o.o.
Vse kaže, da bo prav kmalu sklenjena bogata in dolga zgodovina slovenskega zadružništva in bančništva na Koroškem. Dolga in bogata zato, ker sega njen začetek v leto 1872, ko je bila v Šentjakobu v Rožu ustanovljena prva slovenska zadružna posojilnica, ena prvih med Slovenci nasploh. Bogata pa zato, ker je bila z vsemi naslednicami stalno, razen v času nacizma, ko je bila ukinjena in razlaščena, gospodarska hrbtenica slovenskega življa na Koroškem in podpornica njegovega političnega, kulturnega, izobraževalnega, športnega in siceršnjega življenja. Po drugi svetovni vojni je osrednja finančna ustanova Slovencev na Koroškem pod imenoma Posojilnica – Bank cvetela in širila svoje poslovanje v Slovenijo in globlje na Balkan. Pred desetletjem se je začela kriza. Krovna družba Raiffeisen, tudi organizirana po zadružnem načelu, je odpustila staro upravo in postavila novo, sanirala poslovanje tudi z ukinitvijo nekaterih poslovalnic na dvojezičnem ozemlju Koroške in ustanovila novo družbo Posojilnica Bank eGen in napovedala njeno prodajo. Protesti in prepričevanja, da bi lahko slovensko banko rešili na drug način, so bila zaman. Nekdanjo slovensko Posojilnico Banko z novim imenoma POSO AG bo krovna Raiffeisen za 50 milijonov evrov prodala angleški finančni ustanovi Sova Capital Group, ki deluje v štiridesetih državah. Njen lastnik, ciprski milijarder Roman Avdejev, je prvo banko kupil že leta 1994. Za izvršnega direktorja nove delniške družbe POSO AG Celovec je bil imenovan Igor Strehl. Ta je v prvih izjavah povedal, da je zanj »slovenska tradicija banke zelo pomembna«. Slovence na Koroškem še posebej zanima, kakšna bo usoda podružnic na podeželju oziroma na dvojezičnem delu Koroške in kakšno vlogo bo imela slovenščina.
Predsednik Društva za varovanje interesov slovenskih zadružnikov odvetnik mag. Rudi Vouk je za Gorenjski glas povedal, da prodaja še ni bila izvedena, saj morata sklep decembrskega občnega zbora o prodaji potrditi še finančni nadzor Republike Avstrije in Evropska centralna banka. Ta proces utegne trajati nekaj mesecev. »Mi smo se takoj povezali z novim lastnikom in po telefonu prejeli krajše odgovore tiskovne predstavnice in obljubo za sestanek v mesecu januarju. Šele potem bo mogoče povedati kaj več o nadaljnjem poslovanju v slovenščini in mreži poslovalnic na podeželju. Prodaje pač ni bilo mogoče preprečiti. Žalostno pa je, da je Raiffeisen tik pred 150. obletnico ustanovitve Slovenski posojilnici vzela značaj zadružne banke. Raiffeisen je moral pomagati Posojilnici, vendar prodaja ni bila nujna. S potencialom, ki ga ima Posojilnica, in z malo več potrpljenja, ki ga očitno ni bilo, bi Raiffeisen lahko dobil nazaj vloženi denar,« je povedal mag. Rudi Vouk.