Avto na plin: se še vedno splača?

Predelava vozila na plin vključuje vgradnjo dodatnega sistema za uporabo utekočinjenega naftnega plina (LPG) ali stisnjenega zemeljskega plina (CNG). Ta postopek običajno traja od 8 do 16 ur, odvisno od tipa vozila in števila valjev, in zajema namestitev rezervoarja za plin, uparjalnika, injektorjev ter elektronske enote za upravljanje sistema. Po vgradnji sledi obvezni atest, ki potrjuje skladnost predelave s predpisi. Cena predelave se giblje med 720 in 1900 evri, odvisno od tipa vozila in izbranega sistema.

Voznikom sta na voljo dva glavna tipa plina, in sicer LPG in CNG. Glavna razlika med njima je v načinu shranjevanja in energijski gostoti. LPG ima višjo energijsko gostoto, kar omogoča daljši doseg vozila ob enaki količini goriva. Predelava avtomobila na plin pomeni več prednosti. Avtoplin je običajno cenejši od bencina ali dizla, poleg tega vozila na plin proizvajajo manj škodljivih emisij, kar pripomore k čistejšemu okolju. Zaradi čistejšega izgorevanja plina se tudi podaljšuje življenjska doba motorja, saj se v njem kopiči manj oblog, kar zmanjšuje obrabo in potrebo po vzdrževanju. Kljub vsem prednostim pa obstajajo tudi določene pomanjkljivosti, med katere sodijo izguba prostora v prtljažniku zaradi rezervoarja za plin, višji začetni stroški predelave ter potencialne omejitve pri parkiranju. Nekatere podzemne garaže namreč zaradi varnostnih razlogov omejujejo dostop vozilom na plin.

Eden glavnih razlogov za izbiro predelave na plin je prihranek pri gorivu. Pri povprečni porabi 8 litrov bencina na 100 kilometrov in letni prevoženi razdalji okrog 20.000 kilometrov lahko voznik prihrani do 959 evrov letno, kar pomeni, da se naložba lahko povrne v enem letu. Cena avtoplina se lahko spreminja glede na tržne razmere, a je še vedno nižja od cene bencina ali dizla. Predelava na plin se najbolj izplača pri vozilih z bencinskimi motorji, ki imajo višjo porabo goriva in prevozijo večje razdalje, medtem ko je pri dizelskih motorjih predelava dražja in manj učinkovita.

Sodobni plinski sistemi so zasnovani z visokimi varnostnimi standardi, ki vključujejo varnostne ventile in robustne rezervoarje, kar preprečuje uhajanje plina in zagotavlja varnost uporabe. Stroški vzdrževanja so nizki. Potrebni so redni letni pregledi, ki zagotavljajo optimalno delovanje sistema. Tudi v primerjavi z električnimi in hibridnimi vozili vozila na plin še vedno predstavljajo cenovno ugodnejšo možnost z manjšimi stroški vzdrževanja, vendar se počasi kaže trend prehoda na elektriko kot okolju prijaznejšo alternativo.