Bazoviški junaki v Kranju

Kranj je bil leta 1931 prvo mesto v Evropi, v katerem so postavili spomenik bazoviškim žrtvam fašizma. Skoraj sto let pozneje, ko smo priča novim pojavnim oblikam fašizma, je aktualna pobuda, da se v Kranju po bazoviških junakih poimenuje tudi ulica …

Najprej obudim spomin na Glasovo prejo, ki je bila 9. septembra 2010 v knjižnici Gimnazije Kranj, gost pa je bil še posebej imeniten: tržaški in slovenski pisatelj Boris Pahor, takrat je imel že 97 let. Povedal je, da je vabilo sprejel iz treh razlogov. Prvi je bil ta, da so bili poslušalci predvsem mladi gimnazijci. Drugi je bil spomin na nekdanjo prijateljico Marijo Žagar, ki je bila profesorica slovenščine na Gimnaziji Kranj in ju je povezovala velika simpatija in bogata korespondenca. Tretji in ne zadnji razlog pa je bil ta, da je bil Kranj prvo mesto v tedanji Jugoslaviji in nasploh, v katerem so že leta 1931 postavili spomenik bazoviškim žrtvam. Te štiri mlade može so 5. septembra 1930 na prvem tržaškem procesu obsodili na smrt in jih že naslednjega dne, 6. septembra, ustrelili na vojaškem strelišču v Bazovici. Tudi takrat še mladega, sedemnajstletnega Pahorja je to nasilno dejanje fašističnih oblasti hudo prizadelo.

Spomenik bazoviškim žrtvam v Kranju stoji v Prešernovem gaju, kjer počivata tudi pesnika France Prešeren in Simon Jenko. Postavili so ga tržaški in primorski Slovenci, ki so pred fašističnim nasiljem pribežali iz Italije v Jugoslavijo in se povezali v društvu Zarja. In kdo so bili s spomenikom poveličani bazoviški junaki? To so bili: Ferdo Bidovec (1908), Fran Marušič (1906), Zvonimir Miloš (1903) in Alojz Valenčič (1896). Le Valenčič je bil torej starejši od 30 let, drugi trije so bili stari le dobrih dvajset let. V Trstu so 10. februarja 1930 izvršili napad na sedež profašističnega časopisa Il Popolo di Trieste. Ponoči so, misleč, da v redakciji ni več nikogar, v bližino tiskarskega stroja nastavili eksploziv. Eksplozija je bila tako močna, da je podrla tudi del zidu, ta pa se je zrušil na pisca Guida Nerija, ki je bil pozno zvečer še v uredništvu. Zaradi poškodb je umrl v bolnišnici. Poslopje, v katerem je bil sedež časopisa, je bilo močno poškodovano.

Napad je močno odmeval po vsej Italiji. Napadalci so bili označeni za teroriste, v očeh primorskih Slovencev in Hrvatov so postali narodni junaki. Tu pa še enkrat poudarimo dejstvo, da so jim prvi spomenik postavili v Kranju, in to že leto dni po njihovi smrti. Zdaj je aktualno pobuda, da bi po njih v glavnem mestu Gorenjske poimenovali še ulico. Glavni pobudnik je Marko Bidovec, pranečak Ferda Bidovca. Pobuda je smiselna. Spomenik namreč sameva v gaju, ulica pa je živo prizorišče, polno ljudi, je torej živi spomenik …