Berem zlahka v Globusu

Kranj – Zbirka, s katero branje približujejo vsem, ki potrebujejo ali si želijo prilagojene in dostopnejše vsebine, je na voljo v drugem nadstropju knjižnice Globus v središču Kranja. V zbirki, ki so jo zasnovali po zgledu kompetenčnega centra za lahko branje Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, so gradiva z lahkim branjem in večjim tiskom ter tudi različni pripomočki za branje, ki olajšajo razumevanje in omogočajo dostopnost besedil, saj v knjižnici verjamejo, da je branje pravica, in ne privilegij.

Po besedah direktorice Mestne knjižnice Kranj Maje Vunšek so v knjižnici Globus v zadnjih letih razvili celovit sistem storitev za ranljive skupine, ki so ga nadgradili s prilagoditvami v prostoru: omogočen je dostop z invalidskim vozičkom, na voljo so dvigalo z govorno funkcijo in tipkami z Braillovo pisavo, toaletni prostori za invalide in slušna zanka v dvorani za prireditve. Povezujejo se z lokalnimi organizacijami, kot so Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj, Varstveno delovni center Kranj, Center Korak za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo in Dom upokojencev Kranj, ter drugimi ustanovami, ki se posvečajo podpori posameznikom z različnimi omejitvami. Knjižnica Globus deluje tudi kot demenci prijazna točka. Za tujce pa organizirajo brezplačne tečaje slovenskega jezika, s čimer dodatno krepijo dostopnost do znanja in vključevanja v lokalno okolje. Pomemben korak k ustvarjanju bolj vključujočega, dostopnejšega in enakopravnejšega javnega prostora predstavlja tudi zbirka Berem zlahka, saj po besedah Maje Vunšek s tem ustvarjajo prostor, kjer je branje dostopno vsem, ne glede na njihove zmožnosti in okoliščine. Zbirka Berem zlahka ponuja raznoliko gradivo, prilagojeno uporabnikom s posebnimi potrebami, od knjig v Braillovi pisavi in zvočnih knjig do gradiva v slovenskem znakovnem jeziku, knjig z večjim tiskom, prilagojenih besedil za osebe z disleksijo ter preprosto napisanih vsebin. Poleg knjižnega gradiva pa so na voljo tudi različni pripomočki za branje, kot so bralna očala, povečevalna stekla, elektronska povečevala, barvna ravnila in predvajalnik zvočnih knjig. »Naši strokovnjaki so načrtno poiskali gradivo in ga izločili iz ostalih zbirk ter zasnovali postavitev, da so lažje dostopna, bolj na očeh, tako da uporabniki lažje dostopajo do svojega gradiva.«

Lahko branje je po besedah soustanoviteljice Zavoda Risa – centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje Saše Lesjak v Sloveniji razmeroma nov pojav, na Švedskem pa so prve takšne knjige na knjižnih policah stale že pred več kot šestdesetimi leti. Pomembno se ji zdi, da se je na potrebe ranljivih skupin odzvala tudi švedska družba, predvsem pa avtorji in založbe s pripravo prilagojenih vsebin. Zato meni, da bi bil to naslednji korak, ki ga bi bilo treba storiti tudi pri nas. Želi si, da bi se na potrebe po dostopni literaturi, ki jih ljudje izražajo, odzvali tudi avtorji in založbe ter država s svojimi spodbudami, da napolnijo police s čim več tovrstnimi vsebinami. »Teh vsebin zlasti primanjkuje za odrasle,« je opozorila in dodala, da je pomembno, da je tudi lahko branje pripravljeno kakovostno. Maja Vunšek je ob tem poudarila, da v njihovi knjižnici v prihodnje načrtujejo širitev vsebin, nadgradnjo pripomočkov za branje in izvedbo programov, ki bodo še bolj ciljno podpirali osebe z različnimi oviranostmi, starejše, tujce in druge skupine uporabnikov.