Bil naj bi žrtev demonov in njihovega rituala

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču se je v četrtek začela glavna obravnava v sojenju Mitji Kocjančiču, ki mu obtožnica očita uboj 27-letne žene filipinskega rodu. Po navedbah državne tožilke Vesne Primožič naj bi obdolženi 29. decembra lani v stanovanju na Bledu svojo ženo najprej močno udaril po glavi z ročno utežjo za fitnes, nato pa naj bi jo najmanj 27-krat z nožem zabodel v predel prsnega koša in trebuha ter najmanj trikrat v predel vratu. Žrtev je zaradi številnih poškodb umrla. Tožilstvo pri tem navaja, da naj bi imel obdolženi v kritičnem trenutku zaradi duševne motnje reaktivne psihoze bistveno zmanjšano zmožnost razumevanja pomena svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje.

»Bila je cel moj smisel«

Ocena tožilstva glede obdolženčevega duševnega stanja pa se ne sklada z njegovim zagovorom. Kocjančič je namreč trdil, da se kritičnega dejanja ne spominja in se ga sploh ni zavedal. »Stoodstotno sem prepričan, da v zadevnem stanju ne bi storil česa takega, kajti ona je bila moj cel smisel,« je dejal obdolženi, ki krivde na predobravnavnem naroku ni priznal.

Žrtev naj bi spoznal februarja letos, sprva na spletu. Kmalu zatem se je odločil, da bo kupil letalsko vozovnico in jo osebno obiskal na Filipinih. Načrtovala sta, da se bo preselila v Slovenijo, a sta se morala pred tem poročiti. On se je vrnil sredi decembra, oškodovanka mu je sledila nekaj dni pozneje, saj je morala pred odhodom še na zaslišanje v Tokiu. »Veselil sem se prvega skupnega božiča,« je pripovedoval obdolženi.

»To je bila njena dvojnica«

V zagovoru je večkrat poudaril, da je bil v ženo močno zaljubljen, da jo je želel osrečiti in ji pomagati. Ob tem je dodal, da je bila njegova največja napaka prav to, da je vztrajal v odnosu in ji želel stati ob strani, čeprav naj bi mu vsi govorili, da bi se v takšnih okoliščinah zlomil vsak normalen človek. Njegova žena naj bi mu, kot je navajal, grozila, da mu bo v spanju prerezala vrat in da ga bo zapustila, kradla naj bi mu denar, z njim manipulirala, ga izsiljevala, trpinčila ter prepričevala, da halucinira. »Bil sem žrtev čustvene zlorabe,« je poudaril. Povedal je tudi, da naj bi bila oškodovanka v svoji družini nezaželena kot nezakonska hči in da naj bi ji mati jemala denar ter ga dajala drugim sorojenkam. On pa naj bi na Filipinih doživljal stres, paniko in strah. Ponoči ni mogel spati, bal se je, da bo izgubil najbližje.

Verjel je, da bosta v Sloveniji končno zaživela lepše, brez pritiskov, a se je vse spremenilo, ko – kot je dejal Kocjančič – ona ni bila več ona. »Zamenjali so jo, to je bila njena dvojnica, jaz sem jo imel vseeno rad, ker so v njej živeli vsi najini spomini,« je pojasnjeval senatu.

Hudič ga je čustveno krhal

V trenutku, ko naj bi ženi vzel življenje, naj bi bil, kot je trdil, nezavesten. Zadnje, česar naj bi se spominjal, je dvigovanje uteži, nato pa grozljiv prizor: njegova žena, okrvavljena, leži na postelji v njunem stanovanju. »To, kar se je zgodilo, je bil dejansko ritual demonov,« je zatrjeval Kocjančič.

Po njegovem prepričanju naj bi bil žrtev zarote, v katero so bili vpleteni jezuiti in prostozidarji. Tarča naj bi postal zato, ker naj bi na spletu opozarjal na njihove domnevne dejavnosti po svetu. Po njegovih besedah naj bi ga sprva sprejeli, ker je bil proti veri, ko pa naj bi postal zanje nevaren, ker je razkrival resnico, naj bi našli način, kako se ga znebiti. »Zdaj nimam več dostopa do interneta. To pomeni, da jim ne morem več povzročati težav,« je dodal.

Ob tem je opisal tudi svoj čustveni zlom: »Hudič me je čustveno krhal, dokler se nisem zlomil in se je vse zrušilo. Postal sem tako enostavna žrtev. Odpeljalo se mi je tako, kot še nikoli doslej.« Poudaril je, da ni šlo za eskalacijo sovraštva, kot je bral v obtožnici. »Jaz sovraštva nisem čutil. Čutil sem samo strah in ljubezen.«

Ko naj bi znova prišel k zavesti, se je spraševal, ali je to, kar doživlja, sploh resnično. Odšel se je oprhat, v upanju, da bo ob vrnitvi vse drugače, a prizor se ni spremenil. Nato se je odpeljal v psihiatrično bolnišnico v Begunje, kjer se je zaupal tamkajšnjemu zdravniškemu osebju.

Simuliranje motenj

V zagovoru je omenil tudi prvo vizito na mariborskem forenzičnem oddelku, kjer naj bi zdravnik, še preden ga je osebno spoznal, že jasno povedal, kaj si misli o njegovem primeru. Po mnenju obdolženega to kaže na pristranskost, namiguje celo na možnost podkupljivosti ali demonske manipulacije.

Njegov zagovornik Tomaž Skubic je poudaril, da bo v postopku relevantno predvsem ocenjevanje obdolženčevega duševnega stanja v času dejanja in tudi po njem – zlasti v povezavi z mnenji forenzičnega oddelka, kjer navajajo, da obdolženi svoje duševne motnje simulira. Prav zaradi tega je bil Kocjančič premeščen v ljubljanski zavod za prestajanje kazni zapora, kjer je še vedno v priporu.