Bogastvo vključujoče družbe (2)

Tudi dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki je bila prav tako med pobudniki za razglasitev dneva inkluzije, ki smo ga letos prvič zaznamovali 1. marca, je na posvetu v državnem zboru poudarila, da s prepoznavanjem potreb drugega in odzivanjem nanje ne prispevamo zgolj k boljšemu življenju posameznika, temveč k skupni dobrobiti družbe. Opozorila je na izključevanje, ki so ga še danes deležne osebe, ki se po svojem vedenju in videzu razlikujejo od večine. »Izključevalne in diskriminatorne prakse so posledica predsodkov do oseb z invalidnostjo oziroma posebnimi potrebami. Ti predsodki so se v zadnjih dvanajstih letih znižali le za nekaj odstotkov.«

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj je poudaril, da je dan inkluzije priložnost za široko ozaveščanje in poudarjanje pomena in stopnje doseganja načel inkluzivnosti na vseh področjih delovanja. »Inkluzija, ko govorimo o šolskem prostoru, predstavlja kakovost izobraževanja vseh šolajočih se, ki mora temeljiti na pozitivnem odnosu do različnosti, na sprejetosti, podpori in pomoči, sodelovanju, na spremljanju in vrednotenju dosežkov ... V Sloveniji še vedno prepogosto govorimo o integraciji in pri tem pozabimo ali pa namerno preziramo, da med integracijo in inkluzijo ni enačaja. Danes je čas, da v sodobni, demokratični družbi v največji možni meri udejanjamo inkluzivno paradigmo tako na področju vzgoje in izobraževanja kot tudi širše v družbi. Šola kot institucija dobiva v sodobnem času popolnoma novo vlogo. Z njo pa se morajo spremeniti pristopi, načini delovanja s polnim zavedanjem in prevzemanjem odgovornosti vseh deležnikov: učencev in staršev, učiteljev in širšega okolja. Vrednote inkluzije so pomemben kazalec zrele demokratične družbe, saj nas zavezujejo k udejanjanju načela, da ima prav vsak posameznik pravico dostopati do kakovostnega izobraževanja, ustreznih delovnih priložnosti, zdravstvenih storitev in vseh ključnih področij življenja v družbi. Simbolno razglasitev dneva inkluzije predstavlja zavezo in ozaveščanje vseh nas, da stopimo na pot zmanjševanja predsodkov, ob tem krepimo vrednoto spoštovanja in razumevanja različnosti ter prepoznavamo priložnosti za opozarjanje na potrebe in pravice ranljivih skupin pri vključevanju v družbo.«

Po uvodnih nagovorih so sledile vsebinske razprave, na koncu pa so svoja stališča lahko predstavili še drugi udeleženci posveta. Večkrat je bilo poudarjeno, naj inkluzija ne ostane le na papirju. »Invalidi bi morali imeti enake možnosti, kot vsi drugi, da se izobražujemo, zaposlujemo, se zabavamo in sodelujemo v družbenem življenju. Inkluzija pomaga invalidom, da postanejo aktivni člani skupnosti, kar bistveno zmanjša občutek osamljenosti, izolacije in stigmatizacije. Ključnega pomena je, da inkluzijo širimo, o njenem pomenu pa ozaveščamo tako splošno populacijo kot odločevalce. Inkluzija naj ne ostane le bleda črka na papirju, na katero se spomnimo zgolj enkrat letno ob dnevu inkluzije. Je proces, v katerem se učimo živeti drug z drugim in pri katerem se ne prilagaja le posameznik, temveč tudi okolje in družba,« je poudaril Primož Jeralič, predstavnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.

(Konec)