Bolj zdrava izbira je lokalna hrana

Strahinj – V projektu Lokalno GOR, ki deluje od leta 2022 in se zaključuje aprila letos, so se posvetili povečevanju osnovne pridelave hrane s poudarkom na regionalni prehranski dediščini. Z nizom izobraževalnih aktivnosti so spodbujali pridelavo in predelavo lastnih pridelkov, osredotočanje na lokalni trg, dodatna trženjska znanja in izmenjavo dobrih izkušenj. Poudarek je bil na prenosu prehranske dediščine na mlade, pri tem pa so kot velikega porabnika nagovorili javne vzgojno-izobraževalne zavode, je povedala Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki je bila nosilka projekta.

Kot partnerji so v projektu sodelovali kranjski zavod Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Biotehniški center Naklo, Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj, Sava – Kmetijsko gozdarska zadruga Lesce, Mestna občina Kranj in pa podjetje Optifarm, sodobna spletna tržnica, ki je razvilo inovativni sistem za trženje lokalnih produktov kmetov, pridelovalcev do končnih kupcev.

Poudarek v projektu je bil na povezovanju, kot je poudarila Štravs Podlogarjeva, povečevanju lokalno pridelane hrane v javnih zavodih v sodelovanju z zadrugami ter pridelovalci lokalne hrane pa tudi ohranjanje dediščine kulturne krajine. Izvedli so številne delavnice za osnovnošolce, naravoslovne dneve na kmetijah, promocijske dogodke, vključenih je bilo več kot dva tisoč ljudi, od učencev do starejših in splošne javnosti.

Kuharji v javnih zavodih so podcenjeni

Pomembno vlogo je imelo sodelovanje s kuharskim mojstrom Urošem Štefelinom. Kot je povedal, so se na delavnicah trudili, da bi pripomogli k popestritvi prehrane v javnih zavodih. »Bistveno je, da je surovina lokalna. Pomembno je tudi izobraževanje kadra, da bo znal to surovino uporabiti na način, da bo otrokom všeč.« Zanimiv projekt, a zanj tudi malo boleče spoznanje, da so kuharji v javnih zavodih kljub njihovi zagnanosti podcenjeni, premalo plačani. »Zame so kuharji prvorazredni delavci, ker skrbijo za zdravje naših otrok,« je poudaril Štefelin in pozval k rešitvam.

Nismo razvrednotili samo poklica kuharja, ampak tudi kmeta, je opozorila Marija Mehle iz Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj, ki je vez med organiziranim odkupom od lokalnega pridelovalca do trga. Mehletova je naštela številne prednosti kakovostne slovenske hrane pred uvoženo, a neprimerljiv položaj slovenskih malih kmetij proti velikim tujim. »Vnos kakovostne hrane je tisti, ki nam zagotavlja zdravje. Začne pa se v družini, vrtcu, šoli.« Pri tem je opozorila na zelo majhen delež pridelovalcev, ki hrano vozijo v javne zavode, ker da je cena slovenske zelenjave in sadja lahko nekoliko višja, v izbor pa pridejo le tisti, ki imajo nižjo ceno, ker so zavodi omejeni z zakonodajo.

Smiselno je, kot je dejal Mitja Kadoič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, da se na javna naročila javni zavodi prijavljajo preko zadrug, ki so tiste, ki lahko izberejo prave artikle v pravih količinah in bistveno bolje logistično poskrbijo za dostavo.

Izkušnja skupnega naročanja

Ana Vizovišek z Mestne občine Kranj je povedala, da so pred petimi leti začeli projekt za povečanje lokalne prehranske samooskrbe v javnih zavodih, za devet javnih zavodov so izvajali skupna naročanja. »Lani nam je uspelo v kranjskih vrtcih doseči 50-odstotno dobavljivost pridelkov lokalnega ekološkega izvora. Posebnost našega naročanja ni samo cena, ampak tudi kakovost.« Kot pa je opozorila, se pojavljajo tudi t. i. distributerji, ki zavodom ponujajo sumljivo robo sumljive kakovosti s sumljivimi certifikati. »Teh distributerjev je zagotovo deset odstotkov.« Ne morejo jih preveriti, pridejo pa z najnižjo ceno, zato bodo poskušali uvesti še nova merila, je pa zakonodaja na tem področju dosti toga.

Projekt Lokalno GOR je vreden dobrih 370 tisoč evrov, od tega je skoraj 300 tisoč evrov sofinanciranih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Ana Frelih Larsen iz kabineta kmetijske ministrice želi, da bi se tudi v prihodnje na novo postavilo čim več takih uspešnih projektov.