Zgodba petih prostorov bo vključevala tudi podatke za dostopnost zunanjega prostora in dostopnost urbanega okolja. / Foto: Tina Dokl

Zgodba petih prostorov bo vključevala tudi podatke za dostopnost zunanjega prostora in dostopnost urbanega okolja. / Foto: Tina Dokl

Boljša dostopnost za invalide

Na srečanju v Idriji so strokovnjaki predstavili projekt, imenovan Zgodba petih prostorov – Platforma mobilnosti in spletne dostopnosti za invalide in starejše, ki bo povezovala podatke in storitve v enotno državno platformo.

Idrija – Regijski dogodek je potekal v okviru razvoja projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. O vidnejših rezultatih in načrtih za izboljševanje fizične in digitalne dostopnosti sodelujočih občin ter izmenjavi projektnih izkušenj so spregovorili različni strokovnjaki.

Cilj projekta, ki ga financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo RS, je namreč ustvariti skrbno načrtovan prostor, prilagojen ranljivim skupinam. »V prejšnjem tednu smo bili v državnem svetu, kjer smo predstavili nadaljevanje projekta, ki se širi v Zgodbo petih prostorov,« je povedal Vojmir Drašler z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo RS.

Zgodba petih prostorov – Platforma mobilnosti in spletne dostopnosti za invalide in starejše bo namreč povezovala podatke in storitve v enotno državno platformo. Vključevala bo podatke za dostopnost zunanjega prostora in dostopnost urbanega okolja, mest in naselij, podatke o dostopnosti za notranjost javnih objektov ter podatke za dostopnost spletnega prostora in spletno dostopnost do informacij za mobilnost. Vsebovala bo tudi informacije glede prevoza na klic ter s tehnologijo podprto vadbo v domačem prostoru.

V projekt se je od leta 2016 do danes vključilo že več kot sto slovenskih občin, med njimi tudi gorenjske, ki imajo ključno vlogo pri postavitvi brezplačnega sistema podatkov o dostopnosti infrastrukture za invalide, v katerem so na voljo informacije o fizičnih ovirah na poti, dostopnosti javnega prometa, parkirnih mestih, primernosti javnih objektov ter poti in prehodov za pešce.

»Veseli nas, da projekt uspešno poteka že osmo leto zapored. Trenutno zajema več kot petdeset tisoč različnih objektov, kar kaže na vedno večjo dostopnost slovenskega prostora,« je povedal Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije.

Tudi drugi govorniki so poudarili pomembnost spletne dostopnosti, ki zagotavlja primerna spletna mesta za vse uporabnike ne glede na njihove sposobnosti.

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ki je bil sprejet leta 2018, javne institucije obvezuje k dostopnosti njihovih spletnih strani. V prihodnjem letu bo v veljavo stopil Evropski akt o dostopnosti, ki širi krog zavezancev tudi na podjetja in ponudnike v zasebnem sektorju. To pomeni, da bodo postale dostopne tudi spletne trgovine.