Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.
Bornovi gozdovi znova na sodišču
Na kranjskem okrožnem sodišču je v torek potekal predobravnavni narok v zadevi domnevne goljufije pri upravljanju Bornovih gozdov, namenjen izločanju dokazov, ki ga je zahtevala obramba.
Kranj – Primer sega vrsto let nazaj, ko so dedinje nekdanjih tržiških gozdov, ki so bili pred vojno v lasti barona Karla Borna, od upravljavca terjale odškodnino. Po dolgoletnih sodnih postopkih sta Marija Peić in Elizabeta Ortner Born, ki ji je svoje gozdove zaupala še tretja sestra, dobili pravico do odškodnine. Po smrti Elizabete Ortner Born zdaj pravno bitko nadaljujeta njena otroka, Aleksander Ortner in Isabela Gruber.
Trdita namreč, da naj bi bila njuna mati oškodovana ne le zaradi sečnje na črno, temveč tudi zaradi poslovanja nekdanjega vodstva družbe Born in njenih sedanjih večinskih lastnikov. Preslepili naj bi jo o dejanski vrednosti gozdov ter jo prepričali, da je v lastniški delež družbe vložila velik del gozdov, večinski lastniki družbe pa so nato brez večjega lastnega vložka postali sami. Pri tem naj bi jo oškodovali za 2,5 milijona evrov.
Gorenjski kriminalisti so leta 2015 zaradi domnevne nepravilnosti vložili kazensko ovadbo, a je tožilstvo od pregona odstopilo; postopek zdaj vodita dediča kot zasebna tožnika. Na zatožni klopi so se tako znašli nekdanji direktor podjetja Born, ki je bilo ustanovljeno za upravljanje gozdov, in podjetje Tari ter njuna lastnika. Obtoženi so kaznivega dejanja goljufije v sostorilstvu, pri čemer vsi krivdo zanikajo.
Sodišče je aprila letos delno že ugodilo predlogu obrambe za izločitev dokazov in izločilo del bančnih podatkov. Torkov predobravnavni narok naj bi bil po poročanju STA namenjen zaslišanju cenilk nepremičnin in avtorjev ocene lastniškega kapitala družbe Born. Ta dva sta zatrdila, da pri svojem delu nista uporabljala osebnih finančnih podatkov lastnikov, medtem ko bosta predvidoma 4. novembra o tem spregovorili še cenilki nepremičnin.
Kot še poroča STA, obramba vztraja, da bi dokazni postopek nesorazmerno posegel v osebne podatke obtoženih in tudi tretjih oseb, zato bi moralo sodišče postopek prekiniti in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti oziroma postaviti vprašanje za predhodno odločanje Sodišču EU.
Ko bo o izločitvi dokazov odločeno, bo sodišče presojalo še zahtevo za izločitev sodnice Nine Prosen zaradi njene seznanjenosti z bančnimi podatki obtoženih, ki so bili nato iz spisa izločeni. Pooblaščenka zasebnih tožilcev Branka Zobec Hrastar po navedbah STA meni, da pogoji za izločitev sodnice niso izpolnjeni in da obtožnica ni utemeljena na pridobljenih bančnih podatkih.