Božič, čas za dobre misli in dejanja

Drevi bo sveti večer, najbolj vznemirljiv večer vsakega leta in vrhunec božičnega praznovanja, ki se začne z okraševanjem božičnih drevesc in postavljanjem jaslic in doseže vrhunec s polnočno mašo in petjem Svete noči, ki je s svojo preprostostjo že pred dvema stoletjema pre­vzela svet. Božič je spomin na Jezusovo rojstvo v betlehemski votlini, s katerim se je začelo novo obdobje človeške zgodovine. Vsak človek ga praznuje in doživlja po svoje, vendar je božična zgodba univerzalno sporočilo miru, ljubezni, lepih želja po sreči za vse, upanja, medsebojnega spoštovanja in tudi odpuščanja. Če je bil svet kdaj lačen tega, potem je to danes. Zaželeti znancu ali tudi neznancu vesel božič, mir in ljubezen je korak k temu, da bo naše skupno življenje na tem planetu lepše. Če pa ob tem pomislimo še na tiste, ki jim svetloba božične noči iz njihovega življenja ne prežene teme in nimajo ob sebi nikogar, ki bi mu segli v roke, ali jih celo obiščemo, smo storili plemenito dejanje. Poglejmo okrog sebe. Morda je kdo v stiski in čaka vsaj na našo lepo besedo. Mir, sreča in blago­stanje niso bili ustvarjeni samo za izbrane, ampak za vse …

Za državljanke in držav­ljane Slovenije pa je božični praznik že štiriintrideset let spomin na izjemen čas naše zgodovine. Leta 1990 smo bili na referendumu 23. decembra večinsko za ustanovitev samostojne in demokratične Republike Slovenije. Dan po božiču, na štefanovo, pa smo svetu uradno povedali, da gremo na svoje. Zato v četrtek, 26. decembra, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Nezrelo in nespoštljivo je pogosto podcenjevanje ali celo zanikanje pomena tega dejanja. Narodi, ki kaj dajo nase, česa takega ne počnejo!