Božič ni le mir in rojstvo

Božični time-out

Kaj se je torej zgodilo o božiču 1914? »Premirje med divjanjem prve svetovne vojne velja za enega najsvetlejših primerov človečnosti, prijaznosti in mirovnih prizadevanj v zgodovini. 24. decembra leta 1914 so se namreč britanske, francoske, belgijske in nemške sile, ki so bile vkopane v jarke na zahodni fronti, spontano odločile, da na predvečer božiča prekinejo spopade. Nemški vojaki so po zgodovinskih pričevanjih začeli prvi peti božične napeve in z majhnimi jelkami krasiti svoje jarke. Na njihova dejanja so se odzvali tudi britanski in drugi zahodni vojaki, ki so začeli prepevati svoje kolednice. Vsi vojaki so se nato podali na nevtralno ozemlje, 'nikogaršnjo zemljo', kjer so odložili orožje in pozdravili drug drugega. Kot kažejo pričevanja, so si celo izmenjali cigarete, viski, hrano in odigrali nogometno tekmo. V tem času so čete lahko tudi v miru pokopale umrle in na novo utrdile jarke. To je bilo popolnoma spontano božično premirje, ki so mu nekateri generali nasprotovali. Trajalo je različno dolgo na različnih delih zahodne fronte – le nekaj ur, en dan ali celo do novega leta. Po nekaterih podatkih je v premirju sodelovalo okoli 100.000 vojakov. V naslednjih letih je na predvečer božiča sledilo še nekaj podobnih poskusov prekinitve ognja, a božično premirje nikoli ni bilo izvedeno v tako velikem obsegu kot leta 1914.«

Božična usmrtitev

Za božič večina sveta praznuje, včasih pa se prav na božični dan zgodi kaj takega, kar ni prav nič božično. Tako je bilo tudi 25. decembra 1989 v Romuniji, kjer so usmrtili diktatorja Nicolaeja Ceausescuja​. »Ko je Nicolae Ceausescu leta 1965 postal generalni sekretar romunske komunistične partije, se je zdelo, da se bo v državi začelo liberalnejše obdobje, saj je sprostil cenzuro tiska in se z obsodbo invazije Varšavskega pakta na Češkoslovaško celo priljubil Zahodu. Toda to obdobje je bilo kratkotrajno in Ceausescu je kmalu postal eden najbrutalnejših diktatorjev vzhodnega bloka. Vzpostavil je kult osebnosti, za zastraševanje ljudi in svojih nasprotnikov pa uporabljal tajno policijo Securitate. Poleg tega je s skrajnimi ukrepi skušal povečati število prebivalcev, zato je splav v veliki meri prepovedal, iz prodaje odstranil kontracepcijska sredstva in finančno spodbujal pare, da bi imeli čim več otrok. Posledica je bila velika rast prebivalstva, zato so bile šole preobremenjene, otroke, katerih starši si niso mogli privoščiti naraščaja, pa so dali v mrežo sirotišnic. Ljudi sta pestila tudi pomanjkanje hrane in splošen padec življenjskega standarda. 16. decembra leta 1989 so ljudje imeli dovolj in začela se je krvava revolucija, ki se je hitro razširila po državi. Ceausescu je vojski naročil, naj strelja na protestnike. 22. decembra sta bila Ceausescu in njegova žena Elena, ki je bila namestnica premierja, aretirana. Na božični dan so jima pred vojaškim sodiščem sodili – postopek je trajal manj kot eno uro – in ju obsodili na smrt z ustrelitvijo. Usmrtili so ju še isti dan, posnetek dogodka je pokazala tudi romunska televizija.«

Umrla na božični dan

Dve leti pozneje pa je mirno umrla Sovjetska zveza. »Sovjetska zveza (tudi Zveza sovjetskih socialističnih republik – ZSSR), ki je bila ustanovljena leta 1922, je v 20. stoletju igrala pomembno vlogo v svetovni politiki. V zadnjih desetletjih obstoja jo je sestavljalo 15 socialističnih republik. Osmi in zadnji voditelj Sovjetske zveze je bil Mihail Gorbačov, ki je bil na čelu države od leta 1988 do 1991. V obdobju vodenja države se je zavzemal za politiko glasnosti (odprtosti), ki je omogočila večjo svobodo govora in tiska, s perestrojko oziroma prestrukturiranjem pa je skušal decentralizirati gospodarsko odločanje. Ti ukrepi in ustanovitev izvoljenega kongresa ljudskih poslancev pa so spodkopali enopartijsko državo, obstoj so ogrožala tudi naraščajoča nacionalistična čustva. Avgusta leta 1991 so nasprotniki Gorbačova proti njemu sprožili udar, ki je bil neuspešen. 21. decembra se je 11 republik dogovorilo o razpustitvi unije in ustanovitvi Skupnosti neodvisnih držav. Gorbačov je na božični dan leta 1991 odstopil s položaja in razglasil, da je Sovjetska zveza ukinjena, predsedniška pooblastila pa je predal Borisu Jelcinu, ki je tako postal prvi predsednik Ruske federacije.« (Vir: MMC RTV SLO) Božič torej ni le božanski rojstni dan. Lahko je tudi smrtni dan. Taka je bila usmrtitev romunskega diktatorja, taka je bila smrt Sovjetske zveze. In take so nenadne smrti neznanih ljudi na raznih bojiščih tega sveta …