»Brezplačna« šola
Mirni dopustniški dnevi so za večino staršev le še spomin, zadnje dneve počitnic pa odštevajo tudi učenci in dijaki. Na to je v zadnjih dneh nakazovala tudi malce večja gneča kot običajno v papirnicah in knjigarnah, saj so starši in otroci hiteli z nakupi še zadnjih šolskih potrebščin, da si bodo učenci in dijaki lahko v ponedeljek brezskrbno oprtali šolske torbe, v katerih bo vse, kar potrebujejo pri pouku.
Nakup šolskih potrebščin za otroke pomeni predvsem veselje ob izbiranju motivov na šolskih zvezkih in torbah, starši pa imajo še eno skrb več – koliko bo vse to stalo. V Sloveniji sicer velja, da je naša šola brezplačna, pravica do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja je zapisana celo v ustavi, a žal tudi v dobrodelnih organizacijah, ki imajo dolgoletne izkušnje na področju humanitarnega dela z otroki in družinami, ugotavljajo, da se ta pravica ne uresničuje v celoti. In tega se že pred začetkom vsakega šolskega leta zavedo tudi starši ob nakupu delovnih zvezkov in drugih šolskih potrebščin. Predvsem pri delovnih zvezkih so razlike med posameznimi šolami lahko ogromne, saj delovni zvezki niso predpisani, ampak jih izberejo učitelji, svet staršev pa zgolj poda soglasje za predlagano gradivo. V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije so vrsto let zbirali podatke o cenah delovnih zvezkov po osnovnih šolah v državi. Po zadnji dostopni raziskavi iz šolskega leta 2018/19 so bile razlike med najvišjimi in najnižjimi nabavnimi cenami delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv celo do 132 evrov. Številne družine, ki se zaradi nakupa šolskih potrebščin znajdejo v finančni stiski, se zato po pomoč obrnejo na dobrodelne organizacije, ki tem družinam nato tudi med šolskim letom pomagajo pri plačilu položnic za različne dejavnosti in prehrano.
»Brezplačna« šola namreč vključuje tudi stroške šolske prehrane pa obveznih izbirnih vsebin, kot so izleti, ekskurzije, predstave in podobno. To otroke postavlja v neenak položaj, saj v marsikateri družini iščejo raznorazne izgovore, da se otroci izognejo tem dejavnostim in si tako prihranijo vsaj ta strošek. Vse večji strošek postajajo tudi valete ob zaključku osnovne šole. V časih, ko sem sama zaključevala osnovno šolo, smo se za valeto pač malce lepše oblekli, nato pa so v šoli pripravili kratek program ob zaključku šolanja in ples. Danes organizacijo valete marsikje prevzemajo zunanji izvajalci in tako program na valeti že bolj spominja na maturantski ples kot na valeto, ki jo imam v spominu sama. Zato v zadnjem času vznikajo številne pobude, ki pristojne pozivajo, da tudi na sistemski ravni zagotovijo, da bo osnovna šola, ki je po zakonu obvezna, resnično tudi brezplačna.