Brezskrbnega scenarija ni

Beričevo – Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar je pred kratkim na strokovni delavnici Elektroenergetika jutri: strategija ali uganka? predstavil ključne poudarke analize stroškov različnih energetskih scenarijev, ki jo je pripravil na prošnjo ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Ključne poudarke je Eles povzel v sporočilu za javnost.

Kot poudarjajo v Elesu, se glavnina študije ne osredotoča na finančne, temveč tehnične vidike scenarijev prihodnosti. Izračuni in izsledki v študiji temeljijo na več kot 8 milijonih različnih podatkov in formul. Mervar v analizi ugotavlja, da so med 12 analiziranimi modeli kombinacije energetskih virov prihodnosti najprimernejši trije.

Najcenejši je scenarij z 8595 megavati zmogljivosti pridobivanja sončne energije ter brez podaljšanja obratovanja Nuklearne elektrarne Krško do leta 2063 ter brez novega Jeka 2. Drugi predvideva podaljšanje delovanja jedrske elektrarne in brez Jeka 2, tretji, najdražji, pa podaljšanje delovanja jedrske elektrarne, gradnjo Jeka 2 in 3260 megavatov sončne energije. Ob tem opozarja, da ni scenarija, ki Slovenijo »brezskrbno pelje v prihodnost«.

»Hkrati iz analize iz spremljajočih izračunov izhaja, da scenarij '100 % OVE' ni niti realen niti izvedljiv, je ekonomsko nesmiseln za elektroenergetski sistem Slovenije, za Republiko Slovenijo kot morebitnega plačnika subvencij, za investitorje v sočne elektrarne (brez subvencij) in tudi za slovenske končne porabnike električne energije, plačnike omrežnine in drugih prispevkov,« so še povzeli v Elesu.

V zvezi z aktivnostmi in strateškimi projekti v okviru energetske politike do 2040 predlaga, da država še letos ustanovi delovno skupino za analizo upravičenosti postavitve malih modularnih jedrskih reaktorjev, ki bi predstavljali alternativo dragim in zahtevnim jedrskim blokom, a je tehnologija še na začetku razvoja.

Do leta 2028 bi se morali odločiti o nadaljevanju obratovanja jedrske elektrarne do leta 2063 in sprejeti odločitev o gradnji Jeka 2 oz. morebitnih malih modularnih jedrskih reaktorjev. Do leta 2030 bi morala začeti obratovati hidroelektrarna Mokrice, ki ji nasprotujejo naravovarstveniki, do leta 2032 pa črpalna hidroelektrarna Kozjak. Nato bi morali do leta 2033 zgraditi primerne plinovode in skladišča ekstra lahkega kurilnega olja ter tehnično prevzeti za petsto megavatov plinskih enot. Do leta 2040 bi morale začeti obratovati vsaj tri nove hidroelektrarne na srednji Savi.

Kot pravijo v Elesu, vsak korak zase zahteva tehten premislek in temeljito obravnavo tveganj ter podrobne analize pred končnimi odločitvami. »Upoštevati je treba dejstvo, da na trg nenehno prihajajo nove tehnologije, ki bodo zagotovo sooblikovale prihodnje odločitve in tudi energetiko v prihodnosti,« so še poudarili.